Skoraj 800 kmetij prisiljenih v vstop v sistem DDV

Ob koncu lanskega leta je bilo skoraj 800 kmetij prisiljenih v vstop v sistem DDV, saj so se jim v še dovoljen prag 7500 evrov všteli poleg katastrskega dohodka tudi druge prihodke iz ukrepov skupne kmetijske politike. Kmetijsko gozdarska zbornica se bo za rešitev te problematike v petek srečala z vodstvom finančnega ministrstva.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že pozvala finančno ministrstvo k spremembi zakonodaje, ki opredeljuje dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se štejejo v prag 7500 evrov, nad katerim so se kmetije dolžne vključiti v sistem DDV. Kot primerljiv prag predlagajo 15.000 evrov.

Na zbornici opozarjajo, da je bilo vseh kmetij, ki so bile obvezno vključene v sistem DDV, 1279, samo konec leta se je v ta sistem moralo vključiti 789 kmetij.

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da gre za zelo veliko številko. Za izračun obveznosti so upoštevali podatke o obdavčljivih prihodkih in o katastrskem dohodku.

"Torej se v ta prag šteje tudi vse prihodke iz ukrepov skupne kmetijske politike, na primer okoljska plačila, investicijske podpore, sofinanciranje zavarovalne premije. V tem primeru bi prag preseglo veliko število kmetov in nakazuje, da se je država odločila, da bo iz pavšalnega načina obračunavanja davka prešla v obvezno knjigovodstvo. To je ob poudarjanju, kako je treba zmanjšati administrativna bremena, povsem nerazumljivo," je poudaril Ravnik.

Zbornica finančnemu ministrstvu predlaga, da spremeni navodila, na podlagi katerih se seštevajo prihodki, ki določajo ta prag. "V zakonu piše, da se za prag šteje samo katastrski dohodek, finančno ministrstvo pa je tu širše tolmačilo podlage zakona. Pričakujemo, da se bo za določitev praga za obvezno knjigovodstvo štelo dejansko samo katastrski dohodek," je še dodal Ravnik.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je letos prvič dolžna Finančni upravi RS poročati o vseh izplačilih kmetijam v letu 2016. V zbornici zato poudarjajo, da bo ob nespremenjeni zakonodaji in nizkem pragu 7500 evrov več tisoč kmetij prisiljeno obvezno stopiti v sistem DDV.

Kmetije so trenutno lahko izvzete iz sistema, če ne dosegajo katastrskega dohodka do 7500 evrov. Lahko tudi uveljavljajo pavšalno nadomestilo v višini 8,5 odstotka, teh je največ, okoli 40.000, prostovoljno vstopijo v sistem DDV in so v tem najmanj pet let ali pa so identificirani za namene DDV, če presegajo prag 7500 evrov.

Ravnik je pojasnil, da je pavšalni sistem administrativno zelo ugoden, zato ga je država tudi uvedla in ga imajo tudi druge države. Zavezancem v tem sistemu ni treba voditi knjig ter izdajati računov, saj ga izda kupec. V sistemu DDV pa morajo kmetje izdajati mesečna poročila, vpisovati v knjigo izdanih in prejetih računov, obenem pa morajo v ta namen voditi knjigovodstvo.

Kmet Janko Malovrh s Polhovega Gradca je predstavil primer, ko je bil od 1. novembra naprej prisiljen v obvezen vstop v DDV, na kar se je pritožil. Pritožba je bila uspešna, a sedaj ni niti zavezanec za DDV niti pavšalist. Kot so pojasnili na zbornici, je takih primerov več.

"Za posameznika to pomeni ekonomsko škodo. Računamo, da bo to škodo možno sanirati za nazaj, a to predstavlja cel kup težav in veliko slabe volje. Upamo, da se ta zgodba ne bo nadaljevala za tisoče novih kmetov," je dejal Ravnik.