Zelena luč: nemška vlada podjetju Huawei z novim zakonom o varnosti omrežij omogočila poslovanje na svojem trgu

Nemška vlada je naredila korak naprej v smeri svobodne uporabe tehnologije korporacije Huawei v svojih omrežjih 5G.

Sprejela je namreč osnutek novega zakona o varnosti omrežij, ki pa podjetjem kot je Huawei omogočajo nadaljevanje poslovanja na nemškem trgu.

To je po oceni časnika je Wall Street Journal za Huawei »majhna zmaga na evropskem kontinentu«, kjer so se nekatere vlade vdale pod pritiskom odhajajoče ameriške administracije Donalda Trumpa in sprejele različne omejitve poslovanja te velike korporacije.

Zakon, ki ga je sprejela vlada kanclerke Angele Merkel bo namreč podjetju Huawei omogočil nadaljevanje prisotnosti na trgu v Nemčiji.

Zakon sicer potrebuje še potrditev nemškega parlamenta.

Je pa omenjeni korak, kot piše WSJ, že »udarec za odhajajočo ameriško vlado, ki je lobirala pri evropskih zaveznikih, da bi zavrnili tehnologijo Huaweija.«

Kot seveda vemo, je bilo to lobiranje še zlasti uspešno v Sloveniji, kjer se je vlada Janeza Janše zelo približala stališčem (zdaj odhajajoče) vlade Združenih držav Amerike.

Bela hiša trdi, da je podjetje Huawei nekakšen »Trojanski konj« in da bi izdelki Huaweija, ki bi bili vključeni v infrastrukturo v zahodnih državah omogočili Pekingu, da vohuni in »krade občutljive informacije«, s tem pa bi to podjetje predstavljalo nevarnost za ZDA in zaveznike.

Podjetje Huawei sicer ves čas zavrača te obtožbe.

»Vendar argumenti Bele hiše na koncu niso prepričali evropske vlade, ki so bile soočene tudi z lobiranjem mobilnih operaterjev, ki so trdili, da Huawei pogosto ponuja najbolj napredno mobilno opremo po najnižji ceni,« ocenjuje WSJ.

"The German government on Wednesday moved to allow the use of Huawei’s technology in 5G mobile networks in exchange for assurances by the Chinese vendor about the safety of its gear, in a rebuke to the Trump administration." https://t.co/hcrbmfLgW1 via @WSJ

— Kevin Tellier (@kevtellier) December 16, 2020

Nekatere države so zaradi odziva Kitajske na epidemijo koronavirusa in po protestih v Hongkongu kljub temu zaostrile svoj odnos do tega podjetja.

Na ravni Evropske unije je bilo sprejetih več navodil o izogibanju ponudnikov »visokega tveganja« za omrežje 5G, ki pa Huaweija ne omenjajo z imenom.

Njihovo implementacijo pa Huawei izpodbija tudi na sodiščih v več državah.

Huawei je največji udarec sicer doživel v Veliki Britaniji. Potem ko je celo predsednik britanske vlade Boris Johnson dolgo časa vztrajal, da proizvodi podjetja Huawei ne predstavljajo nevarnosti za Združeno kraljestvo, je na koncu - popustil.

Zato od januarja leta 2021 Huawei čakajo omejitve pri prodaji 5G opreme, britanska podjetja pa so prisiljena opremo zamenjati do leta 2027.

To bi lahko privedlo do večletnih zamud pri uvajanju 5G v Veliki Britaniji in s tem povezane velike gospodarske škode.

Skupina BT Group PLC je ocenila, da jih bodo samo zamenjave opreme stale 670 milijonov dolarjev.

Medtem pa je Huawei zabeležil zmage glede uporabe svoje 5G opreme v državah kot so na primer Madžarska in Nemčija.

Toda če ameriško ministrstvo za trgovino ne bo dovolilo prodaje polprevodnikov z ameriško tehnologijo podjetju Huawei, se bo to podjetje soočilo z resnimi težavami. Brez tega, na primer, ne bi mogli izdelovati najmodernejših mobilnih telefonov.

Ob tem ZDA dajejo kredite drugim državam, samo zato, da bi druge države kupile opremo švedskega Ericssona AB, finske Nokie in južnokorejskega proizvajalca Samsung.

ZDA prav tako vzpodbujajo proizvajalce k uporabi programov utemeljenih na odprtih standardih.

Vsi zato čakajo na stališče na novo izbranega ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Anthony Blinken, ki je predlagan za naslednjega zunanjega ministra ZDA je sicer že govoril o tem, da želi Biden večjo vlogo pri soočanju z nevarnostjo Kitajske nameniti tudi zvezi NATO.

Biden bi lahko zato številne ukrepe Trumpove administracije glede Kitajske tudi še nekaj časa obdržal.

Ne glede na vse to pa je Huawei svoj tržni delež na področju opreme 5G v prvih treh kvartalih leta 2020 povečal z 28 na 30 odstotkov.

Pri odločitvi Nemčije pa igra veliko vlogo tudi dejstvo, da je Kitajska največji gospodarski partner Nemčije in tudi največji trg za nemška podjetja.

Nemčija se zato odloča za model, po katerem dovoljuje nastop Huaweija na nemškem trgu ob dovolj nadzora, s katerim poskuša zadovoljiti svojega ameriškega zaveznika.

Ob predstavitvi načrta varnostnega zakona je nemški notranji minister Horst Seehofer dejal, da je vlada v Berlinu iskala pravno podlago, ki bi odgovorila na vprašanja o varnosti omrežij, hkrati pa trg pustila odprt za tekmujoče tehnologije.

Tudi Kitajska namreč ne bo zgolj opazovala, kako tuje vlade omejujejo delovanje njenih velikih in uspešnih podjetij.

Vsak tretji novi prodani avtomobil na Kitajskem je namreč nemškega izvora, Kitajska pa je največji trg tudi za podjetja kot so Volkswagen AG, Daimler AG in BMW AG.

Rešitev, ki jo je predlagala nemška vlada bi lahko bila zato dober vzgled za številne druge evropske države – in tudi za Slovenijo.