REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svetovna histerija: kritike Bolsanara upravičene, da v Amazoniji gorijo »pljuča sveta« pa je - »lažna novica«

Svetovna histerija: kritike Bolsanara upravičene, da v Amazoniji gorijo »pljuča sveta« pa je - »lažna novica«Ogenj v Braziliji - Amazonija

Brazilija se je te dni znašla v središču medijske pozornosti zaradi številnih požarov.

Opozorila okoljevarstvenikov so dramatična, zadeva pa je po zaslugi francoskega predsednika Emmanuela Macrona postala tudi ena glavnih tem nedavnega srečanja skupine G7, ki je Braziliji ponudila 22 milijonov dolarjev pomoči za omejevanje požarov.

Podatki jasno kažejo, da je požarov pravzaprav samo sedem odstotkov več od desetletnega povprečja in bistveno manj kot v času predsednika Lule.

Toda brazilski predsednik Jair Bolsonaro je denar brez premisleka zavrnil, češ da ponudbo najbogatejših držav sveta razume kot kolonialistično dejanje.

Francija pa je zagrozila, da zaradi ignorantskega odnosa Bolsonara do požarov ne bo podpisala sporazuma Mercusur, Braziliji pa bi lahko uvedli tudi sankcije.

Vse to naj bi bila tudi posledica brutalne in do okolja nevzdržne politike desnega predsednika vlade Jaira Bolsonara.

Bolsonaro je bil dolga leta tudi »zanikovalec« klimatskih sprememb, v svoji kampanji pa se je eksplicitno zavzemal za »uničenje« Amazonskega pragozda, zato občutljivost svetovne javnosti in drugih držav ob tem primeru ni nepričakovana.

Amazonski pragozd - ogenj

Bolsonaro je po prihodu na oblast res zaostril tako politiko »deforestarizacije« kot politiko do domorodskih skupin, ki živijo v pragozdu in na razne druge načine vzpodbujal uničevanje Amazonskega deževnega pragozda.

Brazilska vlada je ponujeno pomoč držav G7 naposled zavrnila tako kot je to storil že predsednik Bolsonaro, ob tem pa ni podala razlogov za zavrnitev ponujene pomoči.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je Francijo, ki je gostila zadnje srečanje skupine najbogatejših držav, obtožil, da Brazilijo obravnava kot kolonijo.

Vodja kabineta predsednika Onyx Lorenzoni je glede pomoči po poročanju BBC-ja dejal: »Hvala, a morda so ta sredstva pomembnejša za pogozdovanje Evrope«.

Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je požare v Amazoniji označil za »mednarodno krizo«, je očital, da ni uspel preprečiti »predvidljivega požara« v katedrali Notre-Dame, ki se je zgodil v francoski prestolnici sredi aprila.

Amazonski pragozd - pogostost požarov
Podatki jasno kažejo, da je požarov pravzaprav samo sedem odstotkov več od desetletnega povprečja in bistveno manj kot v času predsednika Lule med leti 2003 in 2008. Vir: INPE, Forbes

»Macron se ne more izogniti niti predvidljivemu požaru v cerkvi, ki je del svetovne dediščine, in hoče nam pametovati glede naše države?,« je sporočil vodja kabineta brazilskega predsednika.

Medtem ko je Bolsonaro zavrnil pomoč članic G7, pa je sprejel ponujeno pomoč Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč pohvalil Bolsonarova prizadevanja pri gašenju požarov in Braziliji ponudil, da Izrael pošlje pomoč v obliki materialov za gašenje.

Brazilski minister za obrambo je sicer dejal, da požari v Amazoniji niso ušli nadzoru.

Bolsonaro, ki je sprva trdil, da vlada nima sredstev za boj proti rekordnemu številu požarov v Amazoniji, je nato vojski vendarle naročil, naj pomaga pri gašenju. Napotenih naj bi bilo okoli 44.000 vojakov.

Kljub upravičenim kritikam na račun Brazilije pa nekateri opozarjajo, da je »hajka« na desničarskega predsednika države deloma tudi – pretirana.

S podporo organizacije Aliança da Terra bi omrežje 600 prostovoljcev, večinoma domačinov in kmetov lahko sporočalo o začetkih požarov, ki bi jih nato lahko hitro preprečili, to pa ne bi stalo več kot 2 milijona dolarjev.

NASA je sicer res ugotovila, da je letos 77 odstotkov požarov več kot leta 2018 in da trenutno gori 39.194 požarov v amazonskem gozdu.

Vendar sta po oceni strokovnjakov trditvi, da gorijo »pljuča sveta« in da Amazonski gozd oskrbuje naš planet z 20 odstotki kisika - neresnični.

Michael Shellenberger v časniku Forbes opozarja, da vse to – ni res.

Tudi slike gorečega pragozda, ki so jih te dni tvitali Leonardo DiCaprio in Emmanuel Macron – so 20 let stare.

Slika, ki jo je prek svetovnega spleta delila Madonna pa je stara celo 30 let.

Nekatere znane medijske osebnosti in zvezdniki so v svoji gorečnosti za ohranitev gozda pošiljale naokoli slike iz Indije, ameriške Montane ali Švedske - kakor da bi bile iz Amazonije.

Dan Nepstad, eden vodilnih strokovnjakov za Amazonski pragozd je prepričan, da je govor o Amazonskem gozdu kot gorečih »pljučih sveta« v resnici »sr*nje.«

»Za tem ni nobene znanosti. Amazonski gozd proizvaja veliko kisika, vendar ga tudi veliko porabi skozi dihanje, tako da je to larifari.«

Tudi trditve, da bi lahko gozd postal »savana« so neutemeljene, še bolj pa trditve CNN-a, da gre za največje požare v zadnjih 20.000 letih in podobno.

Amazonski pragozd - ogenj

Podatki jasno kažejo, da je požarov pravzaprav samo sedem odstotkov več od desetletnega povprečja in bistveno manj kot v času predsednika Lule in okoljskega ministra Marina Silva, med leti 2003 in 2008, ko jih je bilo največ, vendar tedaj nobenega svetovni politiki niso obtožili, da uničujeta pljuča sveta in amazonski pragozd.

Pri tem večina dopisnikov v Braziliji danes poroča iz velikih mest, ki so okoli 5000 kilometrov oddaljene od pragozda.

V resnici nimajo pojma – kaj se dogaja.

»Kar se dogaja v Amazoniji, ni nekaj izrednega … Poglejte zgodovino iskanj za Amazon in Amazonski gozd na brskalniku Google v času.

Globalno javnost ni zanimala amazonska tragedija, ko je bil položaj bistveno slabši. Sedanji trenutek zato ne opravičuje globalne histerije,« opozarja Nepstad, ki proučuje požare že zadnjih 25 let.

Pri tem se je deforestizacija tega gozda med leti 2004 in 2012 zmanjšala za 70 odstotkov. Nato se je povečevala, vendar je daleč pod stopnjo, ko je bila najvišja, leta 2004. Pri tem je samo 3 odstotke Amazonije primerno za na primer gojenje soje.

Težava naj bi bila tudi v tem, da kmetje, ki v državno blagajno prispevajo četrtino dohodka, pogosto, zaradi varovanja gozdov, ne morejo uporabiti 20 in včasih tudi 50 odstotkov svojih površin.

Zato imajo za 10 milijard dolarjev škode. Leta 2010 je bil oblikovan milijardo dolarjev težak nemško-norveški sklad, vendar ta denar nikoli ni dosegel kmete.

Požari pa so različni - nekateri so nezakoniti, drugi pa so sproženi zaradi legitimnih razlogov, zaradi uničevanja zajedavcev in podobno, opozarja raziskovalec.

Brazilski kmetje bi želeli razširiti sporazum o svobodni trgovini EU-Mercusur, toda Macron želi to preprečiti, zato, ker francoski kmetijski sektor ne želi, da bi še več brazilskih prehrambenih proizvodov prišlo v njihovo državo.

Opozarja tudi na politične motive v ozadju sedanje kritike Brazilije.

»Brazilski kmetje bi želeli razširiti sporazum o svobodni trgovini EU-Mercusur, toda Macron želi to preprečiti, zato, ker francoski kmetijski sektor ne želi, da bi še več brazilskih prehrambenih proizvodov prišlo v njihovo državo,« opozarja Nepstad.

Po njegovi oceni pa bi bilo nezakonite požige mogoče ustaviti – in to zelo poceni.

S podporo organizacije Aliança da Terra bi omrežje 600 prostovoljcev, večinoma domačinov in kmetov lahko sporočalo o začetkih požarov, ki bi jih nato lahko hitro preprečili, to pa ne bi stalo več kot 2 milijona dolarjev.

Reševalci so že šolani, potrebujejo le tovornjake in pravo opremo, da naredijo poseke oziroma »prazne prostore« na poti širjenja ognja in dodatno z nasprotnim ognjem uničijo še »gorivo« na poti ognja.

Šolani so bili v ZDA – toda sedaj doma nimajo opreme.

Namesto tega pa imamo danes – svetovno histerijo.

Komentarji