Zakaj je ogenj tako hitro pogoltnil Notre Dame, kdo je naredil napako in kako so jo rešili v zadnjem trenutku

Novinarji New York Timesa so intervjuvali na desetine prič požara v Notre Dame in prečesali na stotine dokumentov, da bi odkrili, kaj se je pravzaprav zgodilo v tej slavni francoski cerkvi, ki je pomembna za vso Evropo in ves svet.

In to jim je tudi uspelo. Svoje rezultate so predstavili v impresivni večpredstavnostni analizi, ki jasno kaže, kje so bile narejene napake in zakaj se je ogenj lahko tako razširil.

V bistvu je zadeva zelo enostavna. Povedano v enem stavku – ogenj se je razširil zato, ker je varnostnik, zadolžen za nadzor, najprej stekel v napačno zgradbo.

Cerkev pa še vedno stoji zgolj zato, ker so nato gasilci tvegali vse, da bi rešili vsaj stolpa. Če se jim to ne bi posrečilo, bi osem ogromnih zvonov zgrmelo v globino, to pa bi lahko porušilo vso cerkev.

Kot kaže rekonstrukcija NYT, je bil zaposleni varnostnik, ki je opazoval kontrolno tablo za nadzor nad požarom samo tri dni na delu. In ker njegovega sodelavca ni bilo je opravljal že drugo izmeno. Nato pa se je nenadoma prižgala lučka, ki je sporočala “Feu.” Ogenj.

Bilo je ob 6 in 18 minut. Nadzornik je takoj po radio zvezi obvestil varnostnika. Ta mu je dejal, da naj gre takoj pogledati, kje gori. Odšel je – toda v napačno zgradbo. Gorelo je v ostrešju, kjer je bil znameniti »gozd« iz hrastovih debel, varnostnik pa je odšel v - zakristijo.

Nato je klical svojega šefa, vendar ga ni dobil na telefon. Ko je šef poklical nazaj, je ugotovil napako. Rekel mu je, da naj zapusti zakristijo in gre takoj v ostrešje.

Do trenutka, ko se je varnostnik povzpel po 300 ozkih stopnicah v ostrešje, pa je bilo že prepozno – ogenj se je že razgorel, to pa je gasilce postavilo v nemogoč položaj.

Katedrala, ki so jo 850 let občudovali številni verniki in turisti, je izginjala v plamenih. Prvi dve uri so gasilci tako izgubili za iskanje ognja in za organizacijo. Črpalke so namestili blizu reke in črpali vodo iz nje. Veter je medtem ogenj potiskal v smeri obeh stolpičev.

In v tretji in četrti uri so nato gasilci tvegali življenja, da bi rešili Notre Dame. Stolpiča sta bla namreč znotraj iz lesa. Tu je bilo osem zvonov, ki bi lahko ob padcu zrušili zgradbo.

Protipožarni sistem v Notre Dame je šest let sestavljala vrsta strokovnjakov. Rezultati so bili na tisoče strani diagramov, načrtov in kopij. Toda na koncu, ko je bilo potrebno sporočiti preprosto informacijo – da gori – in kje gori - se je ve skupaj spremenilo v zmešnjavo.

Kdo je bil kriv, bo ugotovila preiskava. Varnostnik, ki se je zmotil, je verjetno prav tako odgovoren. Pa ne le on. Protipožarni načrt je bil nerealističen in ni predvideval, da se bo ogenj v ostrešju brez protipožarnih sten – ki jih niso namestili, da ne bi škodili strukturi cerkve – tako hitro.

Tudi protipožarni sistem je bil preveč zapleten. Pokazal je, kje je ogenj, nato pa tudi cono, toda to je bilo potrebno dešifrirati. Cerkev je bila razdeljena v štiri cone, sporočilo za ogenj pa je javljalo, da gori »ostrešje blizu zakristije«. Na monitorju je to pomenilo šifro ZDA-110-3-15-1 – to je bila koda detektorja, ki je odkril ogenj med 160 detektorji v cerkvi. Toda kako naj to ve varnostnik, ki je delal šele tri dni?

Zapleteno in ob napaki »človeškega faktorja« - neuspešno. Zato so gasilci izgubili dragocene prve ure, ogenj pa je uspel uničiti večji del strehe.

Kritičen trenutek je bil, ko jim je general Gallet, ki je služil v Afganistanu in je specialist za »krizno odzivanje« sporočil, da je streha izgubljena in da morajo vse sile usmeriti v reševanje stolpičev. In da bo čez dvajset minut vedel, ali sta rešena – ali ne. Če bi padel severni, bi s seboj potegnil tudi južnega.

»V tistem trenutku je bilo jasno, da bodo nekateri gasilci šli v katedralo, ne da bi vedeli, ali bodo prišli tudi živi nazaj. Emmanuel Macron jim je dal tih pristanek. In gasilci so se odpravili v plamene.

Gasilci pa so – v drugem poskusu, ker ena skupina ni uspela – uspeli splezati na ploščad med stolpičema, namestiti lestve in ob zavedanju, da se morda ne bodo vrnili, ker nimajo izhoda, pričeli gasiti stolpiče od znotraj. In tako je bila Notre Dame rešena.