REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Primož Kovačič: »Sodobni fašizem in zanikanje podnebnih sprememb sta očitno v korelaciji. To se kaže tudi pri nas«

Primož Kovačič: »Sodobni fašizem in zanikanje podnebnih sprememb sta očitno v korelaciji. To se kaže tudi pri nas«Amazonski deževni gozd – pljuča našega planeta – je v ognju. Politiki pa opazujejo dogajanje v Braziliji križem rok.

Na neke vrste državljansko budnico, ki jo je prek Twitterja sprožila Snežana Aleksić, ogorčena nad dejstvom, da »pljuča sveta gorijo«, se je odzval Primož Kovačič.

»Sodobni fašizem in zanikanje podnebnih sprememb sta očitno v korelaciji. To se kaže tudi pri nas,« je opozoril Kovačič.

Številni državniki, predvsem francoski in nemški voditelji, opozarjajo, da bi se svet drastično spremenil, če bi Amazonski pragozd izginil.

V začetku avgusta je namreč brazilski znanstvenik Ricardo Galvão predsedniku Brazilije, znanemu po skrajno desnih stališčih, Jairu Bolsonaru predložil prve dokaze, da je Amazonski pragozd v hudi nevarnosti.

Med drugim mu je pokazal satelitske posnetke ameriške vesoljske agencije NASA, na katerih je bilo jasno razvidno, da je nebrzdano krčenje pragozda za kar 88 odstotkov obsežnejše kot junija lani.

Galvão je pozneje prek Facebooka sporočil, da je bil dan po sestanku z Bolsonarom odpuščen.

Bolsonaro je znanstvenikova opozorila in podatke, ki mu jih je oponesel, označil za - laži.

Vsako minuto izgine za eno nogometno igrišče gozda.

Raziskava brazilskih strokovnjakov je namreč razgalila Bolsonarov načrt, da največji pragozd na svetu spremeni v industrijske površine.

Zamisel naj bi začel uresničevati kmalu potem, ko se je zavihtel na oblast januarja letos.

Že maja in junija je krčenje pragozda postalo skrb vzbujajoče – satelitski posnetki so namreč razkrili, da vsako minuto izgine za eno nogometno igrišče gozda.

In vse to se dogaja samo šest mesecev po tem, ko je postal Bolsonaro predsednik Brazilije.

Ob tem je tudi gorelo na številnih mestih v Amazoniji. Poročila s terena pa kažejo, da je bila večina požarov podtaknjenih.

V zadnjih treh tednih je stanje postalo alarmantno, saj je bilo videti tudi iz vesolja, kako se požar širi ...

Voditelji Braziliji sosednjih držav, Kolumbije in Venezuele so v obupu poskusili pritegniti pozornost sveta z opozorilom, da so njihovi napori zajeziti uničujoče požare zaman, saj brazilski predsednik vztrajno zavrača nujo po skupni akciji gašenja ognjenih zubljev …

Nato je prišel odgovor francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

»Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd – pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika našega planeta – je v ognju. Gre za mednarodno krizo,« je tvitnil Macron.

Macron je hkrati napovedal, da bo ta problem ena pomembnejših tem tudi na vrhu G7, ki ga ta konec tedna gosti v Biarritzu.

Spomnimo - Amazonski pragozd je s površino 5,5 milijona km² največji deževni gozd na svetu.

Prekriva večino Brazilije, razprostira se v Kolumbijo, Peru, Venezuelo, Ekvador, Bolivijo in druge države Južne Amerike.

Ima največjo biološko raznolikost na svetu, gre pa za občutljiv ekosistem, ki ima ogromen vpliv na porabo in izpuste ogljikovega dioksida v Zemljino ozračje.

Požari v njem seveda vplivajo na večje izpuste toplogrednih plinov, zaradi česar se planet še bolj segreva.

Poleg tega krčenje gozdov pripomore k spremembi vzorcev padavin, kar podaljša dolžino sušnega obdobja, to pa dodatno vpliva na gozd, živali, ki prebivajo v njem, in - ljudi.

Toda mimo politikov in njihovih prerekanj in poraznih odločitev, je iz Amazonije danes vendarle prispela dobra novica.

Začelo je – deževati.

Toda mednarodni sistem opozarjanja pred požari svari, da še zdaleč ni konca:

V nekaterih državah so se državljani odločili protestirati pred brazilskimi veleposlaništvi.

Začelo se je včeraj v Londonu

Nadaljevalo v Madridu

Protestniki opozarjajo tudi na dejstvo, da so vsi svetovni mediji v času, ko je gorela katedrala Notre Dame v Parizu, poročali iz minute v minuto, nato pa so milijarderji obljubili pomagati, češ da jo bodo pomagali restavrirati.

Toda zdaj, ko že tri tedne gori Amazonski deževni pragozd, vodilni svetovni mediji so pač tiho.

Milijarderji tudi.

Nekateri politiki v svetu opozarjajo, da je potrebna mednarodna akcija in Braziliji uvesti sankcije, drugi pa dogajanje opazujejo križem rok.

Bolsonaro je naposled moral popustiti pred mednarodnimi pritiski.

Sporočil je, da je dal ukaz vojski gasiti požare, toda še vedno ne pristaja, da Braziliji pri gašenju številnih požarov v Amazonskem deževnem gozdu pomagajo druge države, ki so ponudile pomoč ...

Delite članek