Potrebujete kredit? Banke vam bodo z negativnimi obrestnimi merami po novem celo plačale, da ga vzamete!

Kadar vzamete kredit, morate plačati obresti. Tako je bilo odslej. Toda v nekaterih bankah plačujejo vam – pod pogojem, da vzamete kredit.

Sliši se nekoliko noro, vendar se to res dogaja. Danska banka Jyske Bank je uvedla prve negativne obrestne mere in bo letno kreditojemalcem zaračunala negativne obrestne mere v višini – 0,5 odstotka, v kolikor si bodo kredit sposodili v njihovi banki.

To dejansko pomeni, da bo tisti, ki je kredit vzel, moral banki vrniti letno 0,5 odstotka manj od vsote, ki si jo je izposodil.

In ne samo to – da bodo morale v to smer menda razmišljati vse več bank.

V konkretnem primeru pa sploh ne gre za majhno banko, pač pa za veliko banko, saj je banka Jyske Bank tretja največja na Danskem.

Medtem ko Jyske ponuja 10 letne kredite po obrestni meri minus 0,5 odstotka, druga danska banka, Nordea, ponuja 20 letni kredit z obrestno mero 0 odstotkov ali pa 30 letne kredite z obrestno mero 0,5 odstotka. Kar je prav tako precej ugodno.

Vse skupaj deluje tako, da bodo kreditojemalci še naprej morali odplačevati svoje obroke kredita - le da bodo ti vsak mesec nekoliko zmanjšani v primerjavi z vsoto, ki jo je posojilojemalec dobil.

»Ne dajemo vam denarja neposredno v roke, toda vsak mesec se vaš dolg zmanjša za več, kot ste si sposodili,« pojasnjuje bančni ekonomist Mikkel Høegh.

Vendar pa vse skupaj potrošnike še vedno bega.

Poštni predal banke je dobesedno zasut z enim samim vprašanjem, ki se ponavlja – »Hvordan kan det lade sig gøre?« oziroma »Kako je to mogoče?«, medtem ko bančni uslužbenci in njihovi letaki ponavljajo »Ja, du læste rigtigt« oziroma »Da, pravilno ste prebrali.«

Negativne obrestne mere so mogoče zato, ker so obrestne mere na Danskem, pa tudi na Švedskem in v Švici padle na najnižje stopnje, ki so bančno poslovanje obrnile na glavo.

Številne banke pravzaprav že zaračunavajo obresti tistim, ki pri njih varčujejo.

Pri tem si lahko Jyske Bank na finančnih trgih sposoja denar s strani institucionalnih investitorjev in drugih bank prav tako po negativnih obrestnih merah in nato te ponuja tudi potrošnikom.

Če so nekoliko manjše kot sposojene lahko s tem banka zasluži celo ob negativnih obrestnih merah. In tudi država ter EU vzpodbujajo kroženje denarja, da bi to pospešilo delovanje gospodarstva.  

Slaba stran tega je seveda, da tisti, ki varčujejo, prav tako ostajajo brez »pozitivnih obresti« - ali pa morajo celo plačevati negativne obresti, kar pomeni, da bankam plačujejo za varovanje svojega denarja, ki ga imajo nato vedno manj in ne več.

V Švici je na primer banka UBS napovedala, da bo bogatim klientom zaračunala negativno letno obrestno mero v višini 0,6 odstotka na depozite nad 500 000 evri.

Britanska centralna banka ima trenutno 0,75 odstotne obrestne mere, v Evropski centralni banki (ECB) je obrestna mera nič, na Danskem, ki ni v območju evra, pa je obrestna mera – 0,4 odstotke.

Ob realnih izračunih pa tisti, ki vzame kredit dejansko plača nekaj več, kot si je sposodil – predvsem zaradi plačila zavarovanja in bančnih uslug pri urejanju kredita, ampak ne glede na to je seveda očitno, da so ti krediti izjemno ugodni.

Sedaj pa moramo samo počakati, da se te iste, pozitivne prakse spomnijo tudi v Novi ljubljanski banki in drugih slovenskih bankah.

In glede na davkoplačevalske milijarde, ki smo jih državljani že zmetali v vsaj nekatere te banke bi bilo res prav, da se nam vsaj delno oddolžijo z negativnimi obrestnimi merami na kredite.