REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nekdanji diplomat razkril, kako je ameriška vlada ob pritiskih na Huawei grozila državam in podkupovala operaterje

Nekdanji diplomat razkril, kako je ameriška vlada ob pritiskih na Huawei grozila državam in podkupovala operaterjeHuawei in zavezništvo Petih oči. Vir: Twitter
Državam so grozili, da bodo, če ne postopajo tako, kot želijo, izključene iz deljenja oziroma prejemanja obveščevalnih podatkov v okviru zavezništva 'Petih oči'.

Ameriška administracija je vse do nastopa novega ameriškega predsednika Joeja Bidna zelo pritiskala na različne države in zahtevala, da s svojega trga opreme 5G preženejo podjetje Huawei.

Pritiski so se začeli marca leta 2019 in trajajo še danes.

Kljub temu, da je bil pritisk ameriške administracije na različne države v Evropi zelo hud so številne države v začetku zavrnile zahteve Washingtona. Nato pa so se številne – predale.

Toda kako je to ameriški administraciji uspelo?

Eden od ameriških diplomatov je končno razkril ameriško strategijo.

V začetku so v se v Beli hiši zanašali na pritisk na zaveznike in grozili, da bodo, v kolikor države ne postopajo tako, kot želijo, izključene iz deljenja oziroma prejemanja obveščevalnih podatkov v okviru zavezništva »Petih oči.«

Države, vključene v to izmenjavo so ZDA, Velika Britanija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija.

Zavezništvo petih očes Vir:Twitter
Države članice obveščevalnega zavezništva »Petih oči«, ki ga je razkril Edward Snowden: ZDA, Velika Britanija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Vir: Twitter

Države pod ameriškim pritiskom bi se morale zaradi domnevne nevarnosti, ki naj bi prežala v mrežah 5 G kitajskega proizvajalca Huawei odreči opremi tega podjetja, kljub temu, da so bile cene Huaweia zelo konkurenčne.

ZDA so izgubljale svojo bitko proti Huaweiju, ki je razkril, da ima pripravljenih že 91 dogovorov z nacionalnimi operaterji, polovico od teh v Evropi.

Vendar je ta pristop doživel upor.

Nekatere države, na primer Južna Koreja, so se takoj vdale pod ameriškim pritiskom, medtem pa so Nemčija, Francija in v začetku celo Velika Britanija ostale neomajne in vztrajale pri odprtem trgu.

ZDA so zato izgubljale svojo bitko proti Huaweiju, ki je razkril, da ima pripravljenih že 91 dogovorov z nacionalnimi operaterji, polovico od teh v Evropi.

Keith Krach, nekdanji podsekretar v ameriški administraciji Donalda Trumpa, zadolžen za ekonomski razvoj, je za Politico priznal, da ta »strategija ni delovala.«

»Pristop je bil, da smo udarili po mizi in kričali: 'Ne kupujte Huawei!' To je bil konfrontacijski stil,« je priznal nekdanji visoki uradnik Združenih držav Amerike.

Toda nato so ZDA v nekem trenutku spremenile svoj pristop in ga ublažile.

Tuje partnerje so Trumpovi uradniki začeli obravnavati kot potrošnike in »kupce« in so nato njim in njihovim lokalnim telekomunikacijskim podjetjem dali »vrednostne predloge.« Ponujali so jim različne »ugodnosti.«

Slovenska vlada je popustila pod pritiski ZDA
Slovenska vlada se je hitro vdala pod pritiskom Mika Pompea, po mnenju mnogih ameriških analitikov najslabšega zunanjega ministra v zgodovini ZDA. Vir: Twitter

In to delo z lokalnimi ponudniki na trgu se je čez čas pokazalo kot uspešno in jim celo omogočilo, da so se izognili vladni ravni pri zasledovanju svojih ciljev.

Številne mobilne operaterje so tako prepričali, da niso kupili Huaweiejeve opreme.

»Čez čas smo lahko videli, da se je pričela ustvarjati kritična masa, vse do točke preloma,« je dejal Krach.

In tako so najprej popustile države vzhodne Evrope, nato tudi Velika Britanija in tako naprej.

Delo z lokalnimi ponudniki na trgu se je čez čas pokazalo kot uspešno in jim celo omogočili, da so se izognili vladni ravni pri zasledovanju svojih ciljev.

Velikost pritiska se je od države do države razlikovala, odvisno od odpora.

Nekatere države so pod pritiskom ZDA v celoti prepovedale uporabo opreme Huaweia, druge pa so samo omejile uporabo kitajskega podjetja.

V nekaterih primerih, na primer v Franciji, je te prepovedi na koncu podprlo celo ustavno sodišče, kar za vladavino prava v Evropi vsekakor ni dober znak.

Najhujša kampanja proti Huaweiju je z odhodom Donalda Trumpa iz Ovalne pisarne mimo, toda nič ne kaže, da bo Joe Biden že čez noč spremenil politiko svojega predhodnika v Beli hiši.

Huawei, Nemčija in ZDA
Nemčija tudi sedaj ne izključuje podjetja Huawei s svojega trga. Vir: Twitter

Nasprotno, Bidnova ministrica za trgovino Gina Raimondo je dejala, da ZDA ne bodo spremenile odnosa do podjetja Huawei glede sodelovanja v omrežju 5G.

To pa pomeni, da se bo moral Huawei še naprej boriti proti sicer nedokazanim obtožbam o tem, da se preko njihove opreme izvaja vohunstvo in da je oprema nezanesljiva, kar vse doslej še nikoli ni bilo dokazano.

Slovenija je bila v tem primeru, kot vidimo, ena od tistih držav, ki je proti Huaweiju nastopila najbolj drastično.

Največ pa bodo, kot je razkrila nedavna študija, ki so jo naredili ekonomisti Ekonomske fakultete, narejena državam, ki so pristale na izključitev Huaweia s trga.

Pod taktirko aktualnega premierja in njegovega zunanjega ministra Logarja je na Bledu podpisala celo posebno izjavo z ZDA, ki je uperjena proti Huaweiju.

In kot vidimo sedaj, v tem primeru ZDA ni bilo potrebno niti podati »vrednostnih ponudb« državi oziroma bolj jasno rečeno – podkupnin, razen če bomo za te šele izvedeli.

Država in Telekom Slovenije očitno nista dobila ničesar; Telekom Slovenije se je zgolj »samostojno« (v resnici pa pod pritiski, ki jih je zdaj razkril Keith Krach) odločil za proizvajalca Ericsson – proizvajalca, ki je celo sam opozoril na nesprejemljivost ameriške prakse pritiskov na Huawei.

Največja škoda pa bo, kot je razkrila nedavna študija, ki so jo naredili ekonomisti Ekonomske fakultete, narejena državam, ki so pristale na izključitev Huaweija s trga.

Izgubile bodo tržne prednosti in BDP, potrošniki pa bodo za slabšo opremo in telefone plačevali višje cene.

Delite članek