Ameriški farmerji že čutijo posledice višjih carin

Ameriške carine na blago iz Evrope, Kitajske, Kanade in Mehike so sprožile protiukrepe, ki bodo na koncu privedli do ekonomske bitke brez zmagovalcev. Toda škoda, ki jo povzročajo svobodni trgovini in dohodkom zaposlenih pa ne nastaja zgolj v blagajnah evropskih podjetij. Ti ukrepi vse bolj tolčejo tudi po ameriških farmerjih in drugih proizvajalcih. Številni med njimi se nahajajo v državah, ki so bile pomembne za zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016.

Proizvajalec svinjine iz Ohia je izgubil pomemben del trga, posledice pa bo čutil še leta. »Ta trenutek prav grdo krvavimo,« je dejal Jim Heimerl, proizvajalec svinjine iz Johnstowna v Ohiu. Težava takšnih proizvajalcev so hitro padajoče cene in zmanjševanje prihodkov, saj je Kitajska na ameriške carine na aluminij in jeklo odgovorila s 25 – odstotnimi carinami na uvoz svinjskega mesa.

Že prve evropske carine na blago v višini 3,4 milijarde dolarjev so prizadele številne proizvajalce v ZDA, od proizvajalcev viskija do proizvajalcev kikirikija in brusnic. Ekonomisti v Bank of America Merrill Lynch opozarjajo, da bi te carine ameriško gospodarstvo lahko potisnile v recesijo.

Od šestega julija so v veljavi nove ameriške carine na kitajsko blago v višini 34 milijard dolarjev, Kitajska pa je nanje takoj že odgovorila. Sedaj ameriški predsednik Donald Trump napoveduje nove carine na kitajsko blago, ki bi lahko obsegale celo blago v vrednosti 450 milijard sedanjega izvoza iz Kitajske v ZDA.

Vendar se tukaj že kaže problem za ZDA. Medtem ko prvi val carin še ni imel neposrednih učinkov na porabo navadnih potrošnikov, se z novimi krogi carin stanje hitro spreminja.

Po eni strani Kitajski sicer res zmanjkuje blaga, na katerega bi lahko uvedla dodatne carine – preprosto zato, ker ZDA v Kitajsko izvažajo manj, kot Kitajska izvaža v ZDA – toda po drugi strani vedno bolj obsežne carine v ZDA vse bolj obremenjujejo blago, ki je zelo pogosto v nakupovalnih vozičkih ameriških državljanov.

To bo vplivalo na dvig cen za kupce v ZDA, dvignilo stroške podjetij, znižalo njihove dobičke, povzročilo dodatne stroške pri uvozu v tujini narejenih delov ali komponent, paraliziralo investicije in morda celo pretrgalo ekonomske verige, ki so bile vzpostavljene v desetletjih.

Prav zato Jim Heimerl, ki je tudi predsednik ameriških proizvajalcev svinjine opozarja, da o veliki ameriški farmerji zelo odvisni od kitajskega trga. Zaradi padajočih cen in višjih carin bodo proizvajalci svinjine v ZDA, po izračunih Dermota Hayesa iz državne univerze Iowa letno izgubili najmanj 2,2 milijarde dolarjev prihodkov.

»Kitajska je za nas velik igralec. Kupujejo tudi veliko proizvodov, ki jih v ZDA ne jemo – srca, pljuča, želodce, črevesje, glave – skratka proizvode, ki jih tukaj ne jemo,« opozarja Jim Heimerl. Navaja tudi zgodovinski primer, ko so ameriški kmetje potrebovali še veliko let, da so si opomogli od na primer embarga na prodajo žit, ki ga je leta 1980 uvedel takratni ameriški predsednik Jimmy Carter uvedel nekdanji Sovjetski zvez. Današnja Rusija s tem nima več težav, saj žito celo izvaža.

In ob tem so v svojem drugem krogu povračilnih ukrepov na Kitajskem uvedli carine na uvoz soje – kar je ekonomsko zelo pomembno blago za ameriške farmerje na srednjem zahodu, ki so bili ključni pri zagotovitvi zmage za Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016.

In tudi EU je po ZDA udarila z ekonomskimi ukrepi, za katerimi se je skrival politični premislek – višje ocarinjeni burbon proizvajajo v domači državi voditelja senatne večine, republikanca Mitcha McConnella, višje ocarinjena motorna kolesa pa izdelujejo v Wisconsinu, iz katerega prihaja predsednik spodnjega doma kongresa Paul Ryan.