Honda CB 4 Interceptor: Japonski prestreznik

Koncept, ki so ga izdelali v Hondinem evropskem studiu za dizajn, temelji na »retro cafe racerjih«, ki so nekakšen poklon sodobne tehnike z obliko nekdanjih dirkalnikov. Preprosti, minimalistični možati stroji. Osnovo za CB 4 prestreznik so si sposodili pri modelu CB 400, ki ima štirivaljni motor, pravi zvok, se rad visoko vrti in je peresno lahek za vožnjo. 

Futuristični pridih z mešanico retro stila… kot vse kaže je to eden izmed vedno bolj jasnih ciljnih skupin moto industrije, saj je povprečna starost voznikov vedno višja, spomini pa še kako živi na japonske motocikle 80 let. Poglejmo najprej malce tehniko: motocikel izgleda, kot da nima nobenega okvirja. Zelo dobro je skrit pod minimalističnimi oklepi. Viden je le masivni del za motorjem, kjer je pritrjeno enoročno vpeto zadnje kolo. Torej je motor povezovalno-nosilni del, ki kot biser izstopa na plano. Tačke, ročke, vzmetenje, izpuh, zavore… prav to je bistvo tovrstnih motorjev: detajli. Tehnika in preciznost izdelave. Da si lahko tako umetnik kot tehnik vsak po svoje spočijeta oči ob pogledu nanj. Vsakdo lahko najde kakšno podrobnost zase, ki se mu zdi zanimiva.

Seveda podrobnosti prihajajo iz renomiranih hiš kot so Ohlins (vzmetenje) in Brembo (zavore). Prestreznik nima vzvratnih ogledal niti smernikov. Ima pa črno mat barvo, sedež iz alkantare ter izredno lepo sprednjo luč z LED obročem ter »turbinsko« notranjost. Retro futurizem na polno. Zadek je prav tako minimalističen, saj je enosed, pod seboj pa skriva le izpuh, ki je klasičnega sistema 4 v 1. Ne vem, zakaj so na zadek napisali 1000R, če pa ima 399 ccm štirivaljni motor, izposojen od CB400, ki je prisoten na Daljnem vzhodu, kjer so bolj naklonjeni manjšim prostorninam. Tudi zgodovina zakonodaje ima prste pri tem.

Zanimivo je to, da znajo pri Hondi narediti zelo všečen motocikel, celo stran od trenutne linije - a tu kar nekako obstane. Osnov, na katerih bi lahko delali, imajo veliko: linijo hiper športnikov, ki jih razganja od moči (vsekakor ne zmagajo na lepotnem tekmovanju), zagotovo pa po voznih lastnostih spadajo v sam vrh serijskih motociklov. In če vzameš takšno osnovo in jo prikrojiš po prikazani meri, bi se tudi hitro našel krog vernikov, ki bi skupno vzdihovali ob pogledih nanj. Tudi kakšen mimoidoči in pa mladenka pred barom, kjer se po navadi zbirajo takšni vozniki. A le čas bo pokazal, če nas bo prehitela era elektrifikacije, ali pa bodo motocikli vseeno ostali zadnja veja bencinskih strojev, ki nas bodo popeljala v apokaliptično dobo norih Maxov...