GHD Ilirska Bistrica 2018: Avtomobilska dirka z veliko začetnico

Bencinski navdušenci ste si lahko ogledali atraktivno gorsko hitrostno avtomobilistično dirko v Ilirski Bistrici, ki je postregla z zelo raznolikim voznim parkom. Niso manjkali ne starodobni dirkalniki, ne vrhunski prototipi, kakšna reli specialka, pa vse do formul. Od 4 pa vse do 12 valjni motorji, s turbo polnilniki in brez, so na polno rohneli le nekaj metrov od nas. Skratka, enkratno za videti, slišati in celo čutiti.

V soboto je dirkačem sicer ponagajalo deževno vreme in organizatorju otežilo delo, nekaj posredovanja pa so imeli tudi gasilci. Na srečo vse brez večjih nesreč in poškodb.

V nedeljo pa je vreme odlično služilo tako dirkačem kot gledalcem. Sonce, malo oblakov, prava temperatura in ogret asfalt so napovedovali odlične vožnje. In bilo je kaj videti. Cesta, po kateri se občasno peljemo proti Opatiji, se je spremenila v pravo dirkališče, ki ne dopušča napak, saj je odbojna ograja tu in o izletnih conah ter krajšanju ovinkov ni govora. Le pogum, dobro pripravljen avto ter natančna vožnja je vse kar voznik potrebuje.

5,01 km dolga »proga« je bila najhitreje prevožena s časom 2.00.672, ki ga je postavil v prvi vožnji zmagovalec Simone Faggoli. Žal »svojega« rekorda ni podrl, morda tudi na račun zdaj trojne šikane, lansko leto je bila le dvojna.

Je pa zanimivo spremljati čase: prototip so vozili med 2 minutami in 2.07, dirkalni avtomobili kot so VW Golf, Audi TT, Lancia HF Integrale, Mitsubishi Lancer… med 2.16 in 2.30, zanimivo, McLaren 650S je prevozil v času 2.31, Lamborghini Galardo je potreboval 2.39 minut in Renault 5 turbo v 2.41 minute. »Starodobni« dirkalniki pa med 3 in 3.30 minut. Najpočasnejši jo je prevozil v 4.26 minut.

To nam da jasno sliko, da so razlike na tako kratki progi res velike in ko jih gledaš v živo: samo hitrost pospeševanja na startu, hitrost skozi ovinek in spet pospeševanje iz ovinka, že na oko se vidi razlika. Za slušne užitke pa je razlika tudi v samem zvoku motorjev, saj pri nekaterih motor zelo grgra, pri drugih se sliši piskanje turbine, pri nekaterih pa neverjetno enakomeren in lepo »utečen« zvok. Da pokanja iz izpuhov niti ne omenjamo.

Tehnika: v boksih je bilo marsikaj videti, saj so bili dostopni za javnost. Tako je razlika že pri samih ekipah in pristopa do dirkanja: od kamionskih vlačilcev in konkretnih sponzorjev pa vse do avtodomov in kombijev s prikolico za dirkalnik. Vsakdo po svojih močeh, zmožnostih in pristopu do dirkanja. Nekateri zgolj ljubiteljsko s srcem, drugi pa popolnoma profesionalno z res velikim finančnim zalogajem. A važno je sodelovati in več teh dogodkov pri nas močno pogrešamo.

Kot zanimivost, malo smo povprašali o porabi goriva, ki je nekako med 5 in 7,5 L za 5 km dolgo progo. To je poraba med 100 in 150 L na 100 km, če preračunamo v nam bolj vsakdanje številke. Ja, brez prave »župe« ni nič in moč ne nastane sama od sebe.
Veliko voznikov uporablja Avon pnevmatike, ki so v dirkaških športih (praktično v vseh razredih) zelo dobro poznane. Nekateri prisegajo na Pirelli, drugi spet na Michelin. Pač kolikor denarja ima lastnih in koliko posebnih zahtev ima sam dirkalnik. Zanimive so tudi aerodinamične izvedenke: od profesionalno narejenih v vetrovniku do domačih mojstrov, ki s pomočjo pločevine oblikujejo prave posnetke F1 in ostalih dirkalnikov. Če pomaga… pa je že druga zgodba. Najbrž že.

Proračun za dirko pa znese med 1.200 eur in 8.000 eur, pač odvisno kako se tega lotite, kakšen je dirkalnik in kako številčno ekipo imate. No, to je brez kakšnega nesrečnega izleta iz proge ali kakšnega večjega stroje loma v pogonskem sklopu. Takrat strošek hitro naraste v višave.

Žal je tovrsten šport kljub atraktivnosti premalo razširjen in spodbujan s strani gledalcev. Že res, da so dirke prirejene na obstoječih cestah, kjer po navadi ni možnosti tribun, a doživetje je vsekakor pristno in nepozabno.

Pohvala organizatorju in se vidimo prihodnje leto, oz. na naslednji dirki.

Več o dirki in rezultati - KLINKI TUKAJ