Električen Lamborgini, a brez baterij

Proizvajalci hiper športnikov ne spijo. Ravno nasprotno, tiho in v zavetju svojih laboratorijev ter razvojnih oddelkov snujejo vozila, ki nam vedno jemljejo dih. Tako tudi Lamborghini snuje nove sanje, pa ne toliko zaradi same oblike, katere smo že »vajeni«, da bo posebna, a vedno s hišnim pridihom, temveč zaradi same tehnike. Združili so moči z univerzo Massachusetts Institute of Technology, na kratko MIT, kateremu so zaupali razvoj hrambe električne energije. In kot napoveduje že samo ime projekta - Terzo Millennio, kar pomeni tretje tisočletje, so šli ne enega, temveč tri korake naprej. 

Lamborghini Terco Millennio razvoj gre v štirih stopnjah: 
energija, inovacije in materiali, pogonski sklop & zasnova vozila, zvok & emocije

Elektrika je pogon prihodnosti. A pri Lamborghiniju so se zadeve lotili malo drugače ter šli skupaj z MIT bolj po stopinjah izumitelja Nikola Tesle. Baterije so »bile« in so še vir napajanja skoraj vseh mobilnih enot oz. vozil. Tu pa je hramba energije prepuščena velikemu kondenzatorju. Kje je prednost? Akumulatorji počasi shranjujejo ter počasi dajejo električno energijo. V kolikor to hočemo pospešiti, nastanejo težave s toploto ter kemičnimi reakcijami v samih baterijah, kar jih dejansko ubija. In to je za zdaj še nepremostljiva ovira. Po drugi strani pa »super« kondenzator izredno hitro sprejme energijo in jo tudi hitro odda. Točno to, kar Lamborghini pričakuje od športnega avtomobila: pospeške, moč, agilnost, pri zaviranju pa ogromna regeneracija energije nazaj v hrambo ter hitri cikli polnjenja.

Takoj boste rekli, idealno. Ja, v teoriji res. Praksa je še malo drugačna zaradi razvoja novih materialov, ki jih takšen super kondenzator mora vsebovati, da bo zdržal kot prvo izredno velike sunke energije, kot drugo pa, da bo kapaciteta dovolj velika za spodoben radij vožnje. Prvi cilj je ekstremno hitro polnjenje, šele nato pride avtonomija vožnje. Težavo predstavljajo sami materiali, ki so sposobni sprejeti takšno količino energije naenkrat in jo zadržati v vsebi. In prav tu pride na vrsto univerza, ki je ena izmed najboljših razvojno usmerjenih institucij. Točno so vedeli, na katera vrata morajo potrkati.  

Ena od najzanimivejših prednosti vsakega električnega pogona je enostavnost krmiljenja, saj vse poteka zgolj samo preko žic. Korak k popolnosti je bila vgradnja elektromotorjev v posamično kolo, ki s tem pridobi več prednosti: enostavno nadziranje podajanja navora in moči na vsako kolo posebej, regeneracijo energije iz vseh štirih motorjev nazaj ter enostaven 4WD pogon na super športnem vozilu, kot smo to že navajeni pri Lamborghiniju. Prednost je tudi ta, da z odstranitvijo motorja, menjalnika, kardana, vseh štirih polosi in prednjega diferenciala (ok, nekaj prostora pobere kondenzator in elektronika) pridobimo ogromno prostora, ki se ga lahko izkoristi tudi v smeri aerodinamike. Razumljivo je čistokrvni dvosedežnik z ne preveč prostora, saj ni namenjen družinskemu popotovanju.

Slaba stran takšne tehnike: teža posameznih koles in posledično ne vzmetena masa, ki delno poslabša vozne lastnosti. A z uporabo novih materialov se vse to skupaj zdi že rešljivo.

Čeprav ima Terco Millennio enako DNK zasnovo kot Avandator imata skupnega le orjaške pnevmatike. Pirelli P Zero 355/25-21. Da zadeva ni čisto iz trte zvita, je ob takšnem razvoju in sodelovanju še sam Elon Musk, direktor podjetja Tesla, zelo pozorno pričel spremljati, kaj se dogaja in v katero smer gre razvoj. Takšna sodelovanja so za konkurenco še kako zanimiva, beri nevarna. Resni dosežki lahko na glavo postavijo celotno industrijo, kar pa dandanes ni tako majhna stvar. Še posebej v tej fazi razvoja električnih vozil. Takšna odkritja so dejstva in tehnologije, ki jih ni za prezreti in o katerih je mnogo več vedel pokojni genij Nikola Tesla, ki jih je sam že preizkušal in imel mnogo bolj razvite ter izdelane prototipe kot nam to prikazuje uradna zgodovina.

Pa se vrnimo k emocijam. Zvok V12 motorja in čustvena reakcija vsakega, ko posluša to mehansko simfonijo med delovanjem. Tudi to naredi športen avto, pravzaprav je to začetek športnega avtomobila (zagotovo ste kdaj rezali "auspuh" ali pa turirali s počenim loncem… ). In znanost zvoka sploh ne gre podcenjevati. Prej nasprotno. Takšna vozila kupujejo čustva, emotivni vzgibi, oči, ušesa, otip materialov…  in zvok je ena izmed najpomembnejših stvari. Cela znanost stoji zadaj, ko uglašujejo avtomobil, da bo izražal svoj karakter. Pri 330 km/h je skoraj vseeno… globok ton, rezko zavijanje, pristajanje aviona… tam te nihče ne vidi, sam voznik pa je skoncentriran na vožnjo in okolico. 

Pri samem zagonu motorja, delovanju na mestu, tudi »turiranju« v prostem teku, da o preganjanju po mestnih ulicah ne govorim, pa je zvok vse. Ja, še Akrapovič izdeluje sisteme, ki s pritiskom na gumb odpirajo ventile in spreminjajo tek izpušnih plinov ter s tem zvočno kuliso. Zvečer in po mestu diskretno, ko pa ste sami in je odprta cesta ali pa mična mladenka na pločniku… pa na polno.

In sedaj prehod na električni pogon. Da ubiješ vse, kar je luštnega. Znanost zvoka vozila potrebuje popolno redefinicijo zvočne kulise električnega hiper športnika, ki jo ob tem sliši tako voznik kot mimoidoči. Poglobljene raziskave v možnosti zvokovne obdelave, ki bodo primerne takšnemu vozilu bodo še dolgotrajne in prav zanimivo bo videti / slišati, kam nas bo to pripeljalo. Tudi hrvaški Rimac, ki trenutno izdeluje najbolj izpopolnjen električni super športnik, ima podobne »težave«. Ima vse: hitrost, pospeške, izgled… ni pa zvoka oz. je piskajoč rezek zvok elektro pogonov.

Prav tako ni cilj Lamborghinija, da bo to samovozeče vozilo. Niti da bo vsebovalo AI (umetno inteligenco), ki bi prevzemala nadzor. Ne, avto ima volan in klasična pedala za upravljanje. Seveda bodo računalniki skrbeli za najbolj optimalno vožnjo, ki pa jo bo nazadnje še vedno nadzoroval človek. Kajti to je hiper športnik, ki je namenjen užitkom in dirkalnim stezam, ne pa javnemu prevozu od točke A do točke B.

Kot je dejal Maurizio Reggiani, tehnični direktor podjetja Lamborghini: »Za nas so pomembni naši kupci, ki se morajo zavedati, da nismo sledilci, ampak inovatorji. Mi nikoli ne spimo na doseženih lovorikah in dosedanjem delu. Naš DNK je tako unikaten, da če ne moremo ponuditi novih emocij našim kupcem, potem ne bo razloga, da bi kupili Lamborghini.«

Terzo Millennio je bil narejen v treh mesecih. Toliko o učinkovitosti, ko se gre zares. Kompleten razvoj pa bo v štirih letih, po več fazah in naj bi prišel tako daleč, da bo možno del tega uvesti v redno proizvodnjo. Bomo videli