REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Znana novinarka dobivala grožnje, nato pa zapisala, da se “ne boji smrti”: le nekaj dni zatem so jo likvidirali

Znana novinarka dobivala grožnje, nato pa zapisala, da se “ne boji smrti”: le nekaj dni zatem so jo likvidiraliMena Mangal Vir: Twitter

Ugledna afganistanska novinarka in političarka Mena Mangal je bila konec tedna v Kabulu brutalno umorjena in to le nekaj dni zatem, ko je razkrila, da je prek socialnih omrežjih prejela grožnje, v katerih ji je bilo sporočeno, da naj se boji za svoje življenje.

O predrznosti morilcev, ki so likvidirali Meno Mangal, priča dejstvo, da so jo napadli sredi belega dne, zgodaj zjutraj in na javnem mestu.

Umor znane novinarke je izzval ostre proteste in kritike aktivistov za pravice žensk, ki so prepričani, da so afganistanske oblasti pustile novinarko nezaščiteno pred grožnjami, poroča britanski Guardian.

“Ta ženska je že rekla, da je njeno življenje v nevarnosti! Zakaj je nihče ni zaščitil? Zakaj je v tej družbi tako preprosto, da moški še naprej morijo ženske, ko nimajo enakega mnenja o nečem,” opozarja Wazhma Frogh, odvetnica in aktivistka za pravice žensk.

Mangal je sicer že 3. maja razkrila, da ji prek socialnih omrežjih grozijo.

Prek Facebooka je te dni prejela 13 sporočil, v katerih so ji grozili celo z umorom, vendar je nato javno povedala, da se ne boji smrti in da ljubi svojo državo.

Mena Mangal je delala kot TV voditeljica, ko je postala zelo priljubljena v Afganistanu, potem pa je nadaljevala politično kariero.

Umorili so jo v soboto, iz neposredne bližine, poroča BBC.

Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Nasrat Rahimi je povedal, da so neznani napadalci ubili Mangalovo in da preiskavo vodi posebna policijska enota.

Mati Mene Mangal je objavila video posnetek na Twitterju, v katerem obtožuje skupino moških smrti svoje hčerke, za katero trdi, da so jo prej tudi ugrabili.

Dejala je, da so bili pripadniki te skupine kasneje tudi aretirani zaradi ugrabitve, vendar so podkupili policiste in tako uspeli uiti iz zapora.

Mena Mangal je delala kot televizijska voditeljica na postajah Tolo in Shamshad. Bila je vneta borka za pravice žensk do izobraževanja in dela.

V zadnjih dveh desetletjih vojne v Afganistanu je bilo veliko napadov in umorov žensk na javnih položajih, vključno s policistkami in političarkami, učiteljicami, študentkami in novinarkami, opozarja analitičarka Mariam Wardak.

Nekatere od žrtev so bile tarča upornikov, ki nasprotujejo vlogi žensk v javnem življenju, medtem ko so druge napadali konservativni sorodniki ali člani njihove skupnosti.

Toda v primeru Mene Mangal se zdi, da se je najnovejši umor zgodil v času, ko so ženske še posebej ranljive.

Afganistanski aktivisti za pravice žensk so opozorili, da so skoraj popolnoma izključeni iz ameriške pobude za posredovanje s talibani, kar težko dosežene svoboščine spravlja v nevarnost, opozarja Guardian.

Ko so talibani vladali v Afganistanu, so pred kampanjo, ki so jo vodile Združene države, da bi jih leta 2001 zrušili, ženskam prepovedali izobraževanje in jih silili, da morajo nositi burko, muslimansko žensko oblačilo, ki telo pokriva od glave do tal.

Burka

V Afganistanu je običajno modre barve.

Mreža na ravni oči omogoča ženski, da gleda, vendar hkrati njenega obraza ni mogoče ne videti in seveda ne prepoznati.

Boj za pravice žensk se zato pogosto prikazuje kot glavna gonilna sila zahodne vojaške intervencije, vendar temu dejansko ni tako, ker v zadnjih letih peša, saj ZDA poskušajo končati svojo najdaljšo vojno.

Čeprav so talibani govorili na mednarodnih srečanjih o pravicah žensk, so v nekaterih delih države, ki jih nadzorujejo, na tem področju zaznane ostre omejitve, vključno z dejansko prepovedjo srednješolskega izobraževanja deklet.

Samo nekaj dni pred umorom Mene Mangal so talibani napadli center mednarodne skupine za pomoč v Kabulu, Counterpart International, pri čemer so prav njihovo delo v zvezi s pravicami žensk navedli kot enega od razlogov, zakaj so ta center izbrali za tarčo napada.

Tiskovni predstavnik talibana Zabihullah Mujahid je ob tej priložnosti dejal, da je Counterpart International izvedel “škodljive dejavnosti na zahodu” Afganistana in da je “spodbujal odprto mešanje med moškimi in ženskami”.

 

Komentarji