REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zahrbtni uboj Oliverja Ivanovića: pet strelov v politiko sožitja na Kosovu

Zahrbtni uboj Oliverja Ivanovića: pet strelov v politiko sožitja na KosovuKosovo - uboj Ivanovića

Na Kosovu so danes zjutraj ob osmi uri in petnajst minut ubili predsednika Državljanske pobude "Svoboda, demokracija, pravičnost" iz Kosovske Mitrovice. Na Oliverja Ivanovića je s pištolo iz zasede z dušilcem streljal neznani napadalec, ki ga je po izstreljenih štirih strelih v hrbet še "overil" s petim strelom, zato mu v bolnišnici v Kosovski Mitrovici niso več mogli pomagati.  

Streli iz pištole z dušilcem

Na Ivanovića je napadalec streljal v trenutku, ko je vstopal v prostore svoje stranke. Prva je na Ivanovića naletela soseda, ki je odšla v trgovino po kruh. Napadalec z zakritim obrazom pod kapuco je nato zbežal z oplom Astro, ki jo je nato zažgal. Uboj se je zgodil v Sutjeski ulici v Kosovski Mitrovici, zažgani avtomobil brez tablic pa so našli v Ulici Vojvode Putnika.  Zaradi dogodka je blokirana celotna Kosovska Mitrovica, prebivalci pa so nad dogodkom šokirani.

Oliver Ivanović

Oliver Ivanović je veljal za enega od najbolj strpnih, umirjenih in izobraženih politikov med kosovskimi Srbi. Kljub temu je bil zaradi očitno precej neutemeljenih obtožb, češ da naj bi bil odgovoren za uboje v času intervencije zveze NATO leta 1999, obtožen vojnih zločinov. Sojenje je trajalo več let. Ivanović je bil zaradi domnevnih zločinov najprej obsojen na devet let zapora, vendar je bila ta sodba na koncu razveljavljena, v ponovnem postopku pa se je Ivanović lahko branil s prostosti. Prav to pa je bilo očitno zanj tudi usodno. Vse skupaj bo zagotovo imelo določene posledice tako na Kosovu kot v odnosu Srbije do kosovskega vprašanja. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je že vrnil iz Bruslja, kjer se je s sogovorniki iz Prištine pričel nov krog o "normalizaciji odnosov" med Srbijo in Kosovom. Sklican je bil tudi Svet za nacionalno varnost Srbije.

Dogodek se je pripetil v Severni Mitrovici, področju na severu Kosova, kjer še zmeraj – kljub temu, da so se znašli na drugi strani meje, torej na Kosovu – večinoma živijo prebivalci srbske nacionalnosti. Kosovska Mitrovica je sicer razdeljena na južni del, v katerem živijo večinoma Albanci in na severni del, kjer so večinsko prebivalstvo Srbi. Most, ki spaja oba dela mesta je še vedno prehoden samo za pešce, predvsem zaradi še zmeraj slabe varnostne situacije v mestu, kar je rezultat dolgih let etničnih konfliktov in razglasitve neodvisnosti Kosova od Srbije, ki jo Srbija sicer ne priznava.

Kosovo - ivanović

Uboj strpnega Ivanovića bi lahko okrepil zagovornike nasilja v obeh etničnih skupinah in zaustavil dialog med Prištino in Beogradom, ki poteka pod pokroviteljstvom Evropske Unije. Oblasti v Beogradu in na Kosovu so prav v okviru tega dialoga sicer dosegle precejšen napredek. Srbija je tako Kosovu izročila vse zemljiške knjige, nujno potrebne Kosovu, prav tako pa priznava kosovske diplome in spričevala in prebivalcem Kosova omogoča potovanja preko Srbije s kosovskimi potnimi listi, ob izdaji posebnega potrdila. Srbija je istočasno ukinila vse svoje državne institucije na Kosovu in jih integrirala v kosovski sistem. Policija in pravosodje na severu Kosova zato že delujeta v skladu z zakoni Kosova.

V skladu z "bruseljskim dogovorom" Srbija tudi ne more blokirati Kosova na poti v EU, velja pa tudi obratno. V okviru teh dogovorov je Kosovo v skladu z dogovorom s Srbijo dobilo posebno mednarodno pozivno telefonsko številko, hkrati pa je Telekom Srbije dobil dovoljenje za delovanje svoje mreže na Kosovu. Med dogovori obeh strani ni uresničen predvsem še dogovor o oblikovanju Skupnosti srbskih občin (ZSO), ki bi v skladu s sprejetimi obvezami moral zaživeti ob podpori kosovskega parlamenta, v katerem imajo pretežno večino seveda stranke, za katere praviloma volijo kosovski Albanci.

Ivanović z otroci

Oliver Ivanović je bil znan tudi po samostojnem razmišljanju in političnem delovanju. Tako se ob volitvah na Kosovu na primer ni pridružil "Srbski listi", ki jo sicer podpira vodilna srbska stranka predsednika Srbske napredne stranke (SNS) in predsednika Srbije Aleksandra Vučića. Njegov uboj je zato še en dokaz več o tem, kako nevaren je položaj vseh, ki si v nestabilnem in s kriminalom prepredenem Kosovu brez velike podpore od zunaj – pa naj bo to s strani Albanije, mednarodne skupnosti, "velikih sil" ali Srbije – prizadevajo za napredek Kosova kot napredne, multietnične in demokratične skupnosti.

Zagovornik sožitja in normalizacije odnosov

Oliver Ivanović je bil rojen 1. aprila 1953 leta v vasi Ranić blizu Dečanov. Njegov oče Bogdan je bil profesor zgodovine, mati pa učiteljica srbskega jezika. Po končani strojno-tehnični šoli, ki jo je končal v takrat še Titovi Mitrovici je želel postati pilot, vendar mu to ni uspelo zaradi slabega vida. Po treh letih Vojaške akademije v Zagrebu je v Kosovski Mitrovici diplomiral na strojni fakulteti, v Prištini pa je končal tudi Ekonomsko fakulteto. Treniral je karate, bil nosilec črnega pasu (četrti dan), kot predsednik karate kluba "Trepča" pa je zmagoval tudi na turnirjih. Poleg srbskega jezika je govoril tudi angleško, albansko in italijansko. Bil je oče štirih sinov, poročen pa je bil s soprogo Mileno. Pri zagovarjanju svojih političnih načel je bil znan kot zagovornik sožitja in normalizacije odnosov med Srbi in Albanci.

Demonstracije v podporo Ivanoviću

Vojnega zločina, ki naj bi ga storil 14. aprila leta 1999 v času intervencije zveze NATO in vojne na Kosovu  je bil obtožen leta 2014. Sam se je predal policiji in ves čas vztrajal, da gre za montiran proces. Leta 2016 je bil obsojen v postopku, ki se je vodil proti njemu in še štirim pripadnikom srbske nacionalnosti, februarja leta 2017 pa je bila na Apelacijskem sodišču obsodba razveljavljena, postopek pa zaradi hudih napak med sojenjem vrnjen v ponovno sojenje. Marca lani se je začelo novo sojenje, hišni pripor pa mu je bil ukinjen z obveznostjo dvakratnega javljanja v policijski postaji vsak teden. "To je le prvi korak do končne rešitve in mislim, da gre za povsem logično odločitev sodišča," je dejal Ivanović in dodal, da je njegov cilj, "da si operem madež z imena, tako da bo dokazano, da nimam nobene zveze s tem, za kar se me obtožuje."

Obsodbe "strahopetnega" in "terorističnega dejanja"

Zunanji minister Srbije Ivica Dačić je uboj obsodil kot "teroristično dejanje", evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon pa je vest o uboju Ivanovića označila kot "strahopetno dejanje".

"Sodelovanje in toleranca predstavljata pravo pot do normalizacije življenja ljudi na Kosovu, ne pa naboji, sovraštvo in nasilje," je ocenila Tanja Fajon. Združenje Srbov s Kosova je zapisalo, da bodo oblasti na Kosovu, v kolikor že kmalu ne bodo našli krivca, "smatrali za direktnega sostorilca" tega dejanja. Uboj so obsodili tudi predstavniki ZDA, EU, Ovse in Rusije ter kosovska vlada in predsednik Kosova.

Brat Olivera Ivanovića je dejal, da je s tem dejanjem ubito upanje v mir in demokracijo na Kosovu

Srbski opozicijski voditelj Saša Janković je zapisal, da "po uboju Oliverja Ivanovića nič več ne bo enako". Princ Karađorđević je izjavil, da je to dejanje "z več sodelavci in še več režiserji". Miroslav Ivanović, brat Olivera Ivanovića pa je dejal, da je s tem dejanjem "ubito upanje v mir in demokracijo na Kosovu" in da ne želi špekulirati o tem, kdo stoji za ubojem.

Slovenski vojaki v misiji KFOR ob srbski blokadi cest na Kosovu
Slovenski vojaki v misiji KFOR med spremljanjem srbske blokade prometnic v severnem delu Kosova 29. julija leta 2011

Ena od resnih možnosti po uboju na Kosovu je, da bo politika iskanja dogovora s Kosovom kot "multietnične", vendar nepriznane pokrajine do nadaljnjega tudi v Srbiji, ki o tem vprašanju vodi "notranji dialog" na stranskem tiru in da se bodo okrepile politične sile v Srbiji, ki si želijo "trajne rešitve" na Kosovu, morda v skrajnem primeru celo tako, da bi Srbija ob primerni priložnosti (beri: podobnem nasilju kot je uboj Ivanovića) istočasno pričela operativno delovati na novem načrtu – razmišljanju o svojem priznanju Kosova kot države (v kar jo silijo nekatere članice EU in k čemu se očitno nagiba tudi predsednik Srbije) ob hkratnem ponovnem prevzemu svoje jurisdikcije v severu pokrajine. 

Za tako politiko bi Srbija zagotovo imela podporo Rusije, ob zelo vprašljivem odzivu zveze NATO, ki po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA pri svojih odzivih ne more več računati na brezpogojno podporo ZDA. To bi lahko odprlo celo pot za širše mednarodno priznanje "južnega Kosova" (pod pogojem zaščite srbskih cerkva in kulturnih ustanov ter srbske manjšine v "priznanem Kosovu") ob morebitni ponovni srbski integraciji severnega Kosova.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek