REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Začetek vojne: čakanje bi bilo za Rusijo »predrago«, potrebno je nadaljevati z intervencijo, cilj je sprememba režima

Začetek vojne: čakanje bi bilo za Rusijo »predrago«, potrebno je nadaljevati z intervencijo, cilj je sprememba režimaPutin proti zvezi NATO - a kako iz konflikta? Vir: Twitter

Številni komentatorji dogajanja v Ukrajini so se po priznanju Doneške in Luganske ljudske republike zadovoljili z oceno, da gre pač zgolj za ponovitev pridružitve Krima.

Toda nekateri bolj podkovani so že pred današnjim začetkom ruske intervencije v Ukrajini opozarjali, da bo tokrat drugače.

Iz Ukrajine že poročajo o začetku bombnih napadov in obstreljevanj. Spodnji posnetek kaže let ruskega izstrelka kalibr nad Ukrajino, ki so ga prvič preizkušali v Siriji.

Toda zakaj Rusija ni še nekoliko počakala z vojaško akcijo ali jo celo odpovedala, kot so napovedovali nekateri strokovnjaki?

Za Moskvo bi bilo lahko ukrepanje proti Ukrajini zdaj »cenejše« kot čakanje, pravi analitik Rob Lee z Inštituta za zunanjepolitično raziskovanje.

In razlog?

Rusija ne želi, da NATO in Kijev verjameta, da je izvoz orožja v Ukrajino uspešno odvrnil Moskvo, je dejal Rob Lee z Inštituta za zunanjepolitično raziskovanje (FPRI) na sam predvečer priznanja obeh republik.

Z ruskega vidika bi bilo morda bolje »okrepiti agresijo« na Ukrajino, ne pa storiti ničesar, meni višji sodelavec na Inštitutu za zunanjepolitično raziskovanje (FPRI).

»Zato menim, da so stroški neukrepanja z vidika Rusije verjetno večji od stroškov stopnjevanja zdaj,« je dejal.

Z ruskega vidika bi bilo morda bolje »okrepiti agresijo« na Ukrajino, ne pa storiti ničesar, meni višji sodelavec na FPRI.

Če bi se namreč Rusija zdaj umaknila, bo NATO menil, da je bil izvoz orožja v Ukrajino »ključni odločilni korak« in da je potrebno še več takšnega odvračanja, opozarja Rob Lee iz programa FPRI Eurasia.

Se pravi - še več zahodnega orožja...

Tako je oboroževanje Ukrajine s strani Zahoda, paradoksalno, še pospešilo vojno.

Rusija pa ne želi, da NATO ali Ukrajina verjameta, da je tako, je v ponedeljek povedal Lee za CNBC »Squawk Box Asia«.

»Zato menim, da so stroški neukrepanja z vidika Rusije verjetno večji od stroškov stopnjevanja zdaj,« je poudaril.

Robert Lee
Robert Lee. Vojaška sila, zbrana okoli Ukrajine je brez presedana opozarja analitik. Vir: Twitter

Poleg tega ima Kijev trenutno »omejene zmogljivosti«, ko gre za rakete dolgega dosega, vendar si prizadeva za izboljšanje.

»Eden od razlogov, zakaj bi Rusija morda menila, da je ukrepanje zdaj cenejše od čakanja, je ta, da, če Ukrajina razvije raketne sisteme daljšega dosega, to pomeni, da bi kakršnakoli ruska eskalacija v prihodnosti lahko privedla do ukrajinskih napadov na ruska mesta ali pomembno vojaško infrastrukturo globlje v Rusijo,« je ocenil Rob Lee.

Za Rusijo bi bilo lahko ukrepanje proti Ukrajini zdaj »cenejše« kot čakanje, pravi analitik Rob Lee z Inštituta za zunanjepolitično raziskovanje... Če bi se namreč Rusija zdaj umaknila, bo NATO menil, da je bil izvoz orožja v Ukrajino »ključni odločilni korak« in da je potrebno še več takšnega odvračanja.

Nekaj podobnega meni tudi drugi analitik.

Ruski predsednik Vladimir Putin si prizadeva za »spremembo režima« v Kijevu in bo verjetno šel do konca in napadel preostalo Ukrajino, je še predno so padle prve bombe dejal nekdanji direktor za Rusijo pri Svetu za nacionalno varnost.

»Glede na velikost sile, retoriko, ki smo jo slišali o Ukrajini na splošno in njeni državnosti, mislim, da boste videli, kako bo [Putin] šel do konca,« je Jeffrey Edmonds povedal za CNBC »Squawk Box Asia«.

Glede na znatno povečanje vojaške moči, ni smiselno, da bi Putin obdržal samo separatistična ozemlja v Donbasu, je ocenil Edmonds.

»Ta ozemlja ima že od leta 2014, zato mislim, da samo s premikanjem več vojakov tja ne bo dobil, kar hoče,« je dejal nekdanji direktor za Rusijo pri ameriškem Svetu za nacionalno varnost.

Jeffrej Edmonds
Jeffrey Edmonds opozarja, da je Rusija precej optimistična, da lahko preživi sankcije zaradi ukrajinske krize. Vir: Twitter

Zadnji razlog, ki je zahteval rusko ofenzivo ali umik pa je bil povsem vojaški: ogromno število vojakov je na meji z Ukrajino v zelo slabih pogojih za bivanje.

Na spletu so objavljene slike nagnetenih vojakov in poročila o nekaterih, ki pijejo žgane pijače in prodajajo dieselsko gorivo civilistom.

V takih pogojih morajo biti vojaki uprabljeni v nekaj dnevih, če ne, se lahko njihova učinkovitost zmanjša.

@antistressor техника на поле #russia #учения ♬ оригинальный звук - antistressor

Ob tem je bilo še nekaj razlogov, ki so zahtevali ukrepanje Rusije.

Postopek je patentirala zveza NATO s kampanjo »degradacije« vojske Zvezne republike Jugoslavije leta 1999.

Če NATO ne želi zapirati vrata Ukrajini v organizacijo, potem mora Rusija doseči takšno spremembo režima v Ukrajini, da Ukrajina sama ne bo mogla vstopiti v NATO.

Tako je na prvi pogled videti, kakor da je krivec za takšen razvoj dogodkov Rusija, v bistvu pa gre za samoobrambno potezo, saj NATO zaradi vztrajanja pri vstopu Ukrajine v vojaški pakt, ki je sovražen do Rusije in si prizadeva za vojaško osvoboditev Krima in Donbasa - predstavlja veliko nevarnost za Rusijo, ki bi jo v tem primeru čakala vojna s 30-timi članicami zveze NATO.

Rusija se je zato odločila le za vojno z Ukrajino sedaj.

Kakorkoli je ta odločitev zaradi nujne izgube življenj in uničenja tragična, je istočasno tudi povsem racionalna in logična, ne pa plod neke Putinove želje po obnavljanju Sovjetske zveze.

In ker Ukrajina predstavlja nevarnost za Rusijo, ki je že zahtevala »demilitarizacijo« države, bi lahko Rusija zdaj izvedla »demilitarizacijo« - sama.

Postopek je patentirala zveza NATO s kampanjo »degradacije« vojske Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) leta 1999.

Skoraj trimesečna zgolj zračna kampanja sicer ni bila dovolj, da bi bistveno uničila vojsko ZRJ, vendar je na koncu prisilila vodstvo države, da je svojo vojsko umaknilo s Kosova.

Ta scenarij je zelo verjeten v Ukrajini, vendar ne bo dovolj.

Janša je Ukrajino in Evropo najmanj trikrat potisnil - v vojno
Janez Janša je Ukrajino in Evropo najmanj trikrat potisnil v - vojno. Vir: Twitter
Delna intervencija ne bo dovolj. Ker je problem članstvo v zvezi NATO, mora priti do sprememb na čelu institucij Ukrajine.

Ker je za Rusijo problem članstvo Ukrajine v zvezi NATO, mora priti do sprememb na čelu institucij v Kijevu.

In ker je bil po ruskem prepričanju leta 2014 izveden puč, z uporaba sile za spremembo usmeritve države iz prijateljske ali nevtralne v sovražno državo, je iz zornega kota Kremlja upravičena tudi obratna sprememba.

In prav zato ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v dogovorih z Washingtonom že tehta opcijo, da se čim prej preseli v Lvov.

Toda če imajo analitiki prav, to ne bo zadnja destinacija Zelenskega.

Ruska televizija medtem že prikazuje, kaj vse je bilo Ukrajini podarjenega od sosednjih držav ali komunističnih voditeljev.

Rumena lisa v sredini zemljevida je – prava Ukrajina…

Ukrajinska vlada v izgnanstvu je zato precej verjetnejša možnost.

Kako dober zunanjepolitični poznavalec razmer pa je slovenski predsednik vlade kaže dejstvo, da je želel danes na obisk v Ukrajino, v trenutku, ko je zračni prostor nad Ukrajino že zaprt in se je začela vojna.

S tem je Janez Janša zapravil še eno od zadnjih priložnosti, da se s predsednikom Ukrajine Zelenskim pogovarja v njegovi domovini...

Tako je Janšev zamujeni obisk Kijeva - odpadel.

Se bo pa zaradi tega predsednik vlade morda lahko oglasil jutri na sodišču, v odmevnem primeru prostitutke, ki mu maja grozi - zastaranje.

Če vmes ne bo prišlo kaj nujnejšega, seveda...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke