REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Za ukrajinsko letalo je bila usodna raketa. Trump: »Imam občutek, da … se je zgodilo nekaj zelo hudega«

Za ukrajinsko letalo je bila usodna raketa. Trump: »Imam občutek, da … se je zgodilo nekaj zelo hudega«Trump in iranska PZO - posledice

Padec ukrajinskega letala Boeing 737-800 na poletu 752, s 176 potniki in člani posadke na krovu je dan po povračilnem udarcu Irana na vojaške baze ZDA - postal bojno polje nove propagandne bitke.

Washington namreč trdi, da je letalo – sicer pomotoma - sestrelila iranska protizračna obramba.

Kanadski predsednik vlade Justin Trudeau je že dejal, da ne »bo počival«, dokler ne bo dobil vseh odgovorov in pravičnosti ne bo zadoščeno.

Med 167 potniki je bilo: 82 Irancev, 63 Kanadčanov, deset Švedov, štirje Afganistanci, trije Nemci, trije Britanci ter dva Ukrajinca.

Vseh 9 članov posadke je bilo ukrajinskih državljanov.

V Teheranu sicer trdijo, da je bilo Irancev celo 147, kar pomeni, da jih je imelo 65 najmanj dvojno državljanstvo.

Padec ukrajinskega letala v Iranu

»Imamo obveščevalne podatke, vključno s podatki naših zaveznikov in naše lastne, ki kažejo, da je bilo letalo sestreljeno s pomočjo iranskega izstrelka zemlja-zrak,« je dejal Trudeau.

Zahodne agencije naj bi namreč zaznale signale izstrelitev izstrelkov, ki so jim sledile eksplozije.

Zato naj bi tudi po oceni britanskih strokovnjakov šlo za »tragično nesrečo«, poroča Guardian.

Vse skupaj se je zgodilo eno uro zatem, ko je Iranska revolucionarna garda napadla položaje ameriške vojske v Iraku in so pričakovali ameriški odgovor in bili zato v visoki pripravljenosti.

Tudi britanski predsednik vlade Boris Johnson je dejal, da obstaja veliko dokazov o tem, da je letalo sestrelil iranski protizračni izstrelek in da je bilo to verjetno »nenamerno.«

Vse skupaj se je zgodilo kakšno uro zatem, ko je Iranska revolucionarna garda napadla položaje ameriške vojske v Iraku in so v Iranu napeto pričakovali ameriški odgovor in bili zato v visoki bojni pripravljenosti.

Pojavil se je celo video posnetek, ki kaže trenutek, ko naj bi letalo zadela raketa.

Sliši se tudi pok.

Vendar pa so iranski predstavniki zavrnili te ocene.

»Znanstveno je nemogoče, da bi izstrelek zadel ukrajinsko letalo in takšne govorice so nelogične,« je dejal Ali Abedzadeh, predsedujoči iranske organizacije za civilno letalstvo.

Žrtve padca letala v Iranu

Letalo je sicer strmoglavilo le nekaj minut po vzletu, ob 6 uri in 13 minut zjutraj. Še pred tem je motor zajel ogenj, letalo pa se je poskusilo vrniti na letališče v Teheranu.

Ameriški uradniki trdijo, da so zaznali infrardeče signale z dveh raket, ki jim je nato sledil infrardeč signal gorečega letala.

Ameriški predsednik Donald Trump zato »sumi«, da so v Iranu po nesreči sestrelili letalo. Sam je dejal, da je letalo »letelo v zelo nevarnem okolju.«

Trump: 'Letalo je letelo v zelo nevarnem okolju. Nekdo na drugi strani je morda naredil napako.'

»Nekdo na drugi strani je morda naredil napako. Nekateri ljudje pravijo, da je šlo za mehanično okvaro, jaz mislim, da to sploh ni vprašanje. Imam občutek, da … se je zgodilo nekaj zelo hudega,« je dejal ameriški predsednik.

Na spletu so se pojavili tudi posnetki domnevnega aktivista in glave ter repa rakete, ki naj bi bila najdena v bližini padlega letala.

Po oceni IHS Markit naj bi te slike dokazovale, da je lealo sestrelila raketa SA-15 ruske proizvodnje. Te rakete »Tor-M1« naj bi imela v posesti Iranska revolucionarna garda (IRCG).

Na delih trupa letala naj bi se tudi videle luknje, ki bi jih lahko naredili šrapneli rakete.

Raketa in luknje zaradi šrapnelov

Našli so obe črni skrinjici, vendar naj bi bili deloma poškodovani in naj bi izgubili del spomina.

Iranske oblasti pa trdijo, da je njihov prvi sklep drugačen, namreč, da je letalo imelo katastrofalen problem, da se je poskusilo vrniti na mednarodno letališče Imam Homeini, vendar pa je pred tem strmoglavilo.

Našli so obe črni skrinjici, vendar naj bi bili deloma poškodovani in naj bi izgubili del spomina.

Iran je pripravljen na sodelovanje kanadskih ali ukrajinskih strokovnjakov, ne pa ameriških, saj z ZDA nima diplomatskih odnosov.

Hassan Rezaeifar, vodja odbora za letalske nesreče v Iranu je za agencijo Irna dejal, da so imeli sestanek na to temo, da pa so možnost sestrelitve že izključili.

»Glede na to, da se je pilot ukrajinskega letala poskusil vrniti na letališče, je scenarij sestrelitve z raketo … nemogoč,« je dejal.

Tudi preiskovalci naj bi zavrnili to možnost, kajti na mestu padca ni bilo najdenih nikakršnih ostankov protizračne rakete.

Ukrajina je medtem prav tako že oblikovala lastno skupino preiskovalcev. V njej so tudi preiskovalci, ki so bili vključeni v preiskavo sestrelitve malezijskega letala MH17 nad vzhodno Ukrajino leta 2014. Kaj se je res zgodilo bo – morda – pokazala šele preiskava.

Ni pa izključeno, da bo zgodba podobna, kot pri padcu malezijskega letala nad Ukrajino, kjer je mednarodna skupina prišla do sklepov, ki pa jim nasprotujejo ruski in, zanimivo, tudi malezijski strokovnjaki.

Tor-M1
Tor-M1

Za tragično nesrečo je seveda najbolj preprosto okriviti Iran. Toda tudi te nesreče verjetno ne bi bilo, če ameriški predsednik ne bi vodil tako brezobzirne zunanje politike, kot jo, saj je z neprestanim pritiskom na Iran ter na koncu tudi z ubojem druge najpomembnejše osebnosti Irana svet spravil na sam rob nove vojne.

Iranci so zato morda ZDA namerno vrnili udarec zaradi atentata na generala Sulejmanija tako, da sploh ni bilo nobene žrtve med ameriškimi vojaki – toda ceno za to igranje z orožjem so nato plačali civilisti, potniki nesrečnega ukrajinskega letala.

Za tragično nesrečo je seveda najbolj preprosto okriviti Iran. Toda tudi te nesreče verjetno ne bi bilo, če ameriški predsednik ne bi vodil tako brezobzirne zunanje politike, kot jo.

Istočasno je potrebno zavrniti tudi nekatere netočnosti in popolne neumnosti, ki se že pojavljajo tudi v slovenskih medijih, kjer je poznavanje vojaške tehnike in terminologije – mora zaradi ukinitve naborniškega sistema, kdo ve – vse bolj pomanjkljivo.

Prvič, nihče ne trdi, da naj bi iranska vojska »razstrelila« ukrajinsko letalo. Med sestrelitvijo in razstrelitvijo so seveda pomembne razlike.

Razstrelili bi ga lahko teroristi, vendar o tem za zdaj ni dokazov.

Ameriške oblasti prav tako niso »prepričane, da je letalo razstrelil eden izmed 22 balističnih izstrelkov, ki jih je Iran izstrelil proti ameriškim in koalicijskim silam v Iraku.«

Vzlet iranske balistične rakete proti Iraku

Da bi balistični izstrelek, namenjen v osrednji Irak, ki leti po »balistični« krivulji proti določeni koordinati in nima senzorjev za infrardeče vodenje (tako kot nekatere protiletalske rakete) lahko zadel civilno letalo na povsem drugem koncu države in da tega nihče ne bi opazil, je seveda znanstvena fantastika.

Verjetnost takega zadetka je skoraj nična, če bi se to zgodilo, pa bi bila eksplozija več stokilogramskega polnjenja tako obsežna, da ne bi bilo nobenega dvoma o tem, kaj se je zgodilo.

Ameriška obveščevalna služba prav tako ni »zaznala vklop radarja, ki je pokazal več infrardečih točk na satelitskih slikah.« Iranski radar seveda ne more pokazati točk na ameriških satelitskih slikah.

Infrardeče signale sateliti lahko zaznajo, ampak za to ne potrebujejo iranskih radarjev.

Povsem nemogoče je, da je letalo 'razstrelil' eden izmed 22 balističnih izstrelkov, ki jih je Iran izstrelil proti ameriškim in koalicijskim silam v Iraku.

Vklop nekega vojaškega (iranskega) radarja pa tudi avtomatsko še ne pomeni, da ta radar tudi vodi raketo do cilja.

Nekateri radarji namreč zgolj spremljajo objekte, drugi pa rakete vodijo do ciljev.

In ne, Iran od Rusije ni kupil 29 raket Tor, pač pa je leta 2006 kupil 29 raketnih sistemov Tor – vsak pa ima seveda večje število raket.

Prve izsledke preiskave so medtem iz Teherana že poslali v Ukrajino in ZDA, pa tudi v Kanado in na Švedsko. V Ukrajini pa so 9. januar zaradi nesreče medtem razglasili za nacionalni dan žalovanja.

Delite članek