REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Donald Trump priznal popoln poraz, toda – ali bo 14-dnevno »premirje« z Iranom sploh zaživelo?

Donald Trump priznal popoln poraz, toda – ali bo 14-dnevno »premirje« z Iranom sploh zaživelo?Premirje med ZDA in Iranom - le iluzija? Vir: Posnetek zaslona, X

Potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump pristal na »premirje« z Iranom, ki v desetih točkah določa glavne točke prihodnjega sporazuma so se zvrstili številni komentarji.

In vsi priznavajo, da so ZDA in Izrael obtičali na strani poražencev.

Vodja izraelske opozicije Yair Lapid je bil najbolj jasen: »V vsej naši zgodovini še ni bilo takšne politične katastrofe. Izrael sploh ni bil za pogajalsko mizo.«

Yair Lapid: V vsej naši zgodovini še ni bilo takšne politične katastrofe. Izrael sploh ni bil za pogajalsko mizo

Ameriški profesor Robert A. Pape ocenjuje: »Velik strateški poraz za ZDA, največja izguba po Vietnamski vojni. Kaže na vzpon Irana kot nastajajočega 4. središča svetovne moči.«

Tudi številni drugi komentatorji se strinjajo, da gre za najbolj poniževalen in uničujoč poraz v ameriški in izraelski zgodovini.

Toda:

- Izrael dejansko ni pristal na premirje v Libanonu in že zahteva evakuacijo libanonskega mesta Tir;

- ne obstaja mehanizem nadzora nad premirjem, ki vključuje številne akterje, zato so kršitve pravilo, ne pa izjema.

Ob kritikah, da je izgubil vojno Trump že poskuša cenzurirati celo CNN, ki je zgolj povzel poročanje iranskih medijev:

- iranska »mozaična obramba« ne omogoča enostavne prekinitve sovražnosti brez ukaza Mojtabe Hameneja –, ki pa ga ni na spregled;

- ZDA in Izrael imata predzgodovino kršitve sporazumov, napadov na pogajalce in prelomljenih obljub, zato je verjetneje, da gre za »taktično pavzo« kot pa pravi mir;

- ZDA in Izrael ostajata posvečena zlomu Irana, zato je le vprašanje časa, kdaj se bo vojna, morda s pomočjo izraelskih provokacij ali »napada pod lažno zastavo« - nadaljevala.

Na prvi pogled pa je seveda jasno, da pogoji prekinitve sovražnosti za 14 dni kažejo, da so ZDA to vojno spektakularno izgubile.

Da bi »odprl« Hormuško ožino, ki je bila pred napadom ZDA in Izraela pred petimi tedni odprta, naj bi ZDA pristale na iransko bogatitev urana, na iranski nadzor nad ožino in pobiranje »cestnine«, ki bo prinesla 100 milijard dolarjev letno, ob tem pa naj bi se ZDA tudi umaknile iz regije.

Mario Nawfal takole ocenjuje celoten preobrat:

»1. Iran je zmagal v vojni. Pogoji premirja, dajejo Iranu nadzor nad Hormuško ožino, pri čemer zaračunavajo 2 milijona dolarjev na ladjo in zaslužijo 100 milijard dolarjev na leto.

Tudi ravnovesje moči se bo drastično premaknilo stran od Izraela, kar bi lahko imelo ogromne pozitivne posledice za Libanon, Sirijo in morda celo Palestino.

Te številke so nore!

In poleg tega predlog premirja vključuje odpravo vseh sankcij.

Ne pozabite, lahko bi rekli, da je Iran zaradi uničujočih ameriških sankcij že desetletja v vojnem stanju, zdaj pa se vse to bliža koncu.

2. Trump je storil prav, ko se je umaknil, ni poslušal norih vojnih hujskačev okoli sebe in ni poslušal nikogar v izraelskem lobiju, ki bi si morda želel nadaljevanja vojne.«

»Kot sem že danes rekel, dober vodja ve, kdaj oditi.

3. Nisem presenečen, da imamo dogovor, to sem omenjal ves dan, saj so mi Trumpove objave jasno pokazale, da je pritiskal na Iran k nekaterim zadnjim koncesijam, preden je sprejel njegov odstop.

4. Trump bo to spremenil v zmago in njegovi zvesti podporniki mu bodo verjeli. To je DOBRO, saj Trumpu ni več treba vojaško poskušati doseči 'zmage'. Kot sem že povedal prej, lahko Trump (in je to tudi storil) ustvari svojo lastno ofenzivo.«

»5. Bližnji vzhod ne bo nikoli več videti enak. Pričakujem, da se bodo odnosi v Perzijskem zalivu postopoma normalizirali z Iranom, kar se je začelo po izraelskem napadu na Katar.

Kitajska je NAJVEČJI zmagovalec, saj Iran, ki nadzoruje Hormuško ožino, pomeni, da jo Kitajska posredno nadzoruje.

Tudi ravnovesje moči se bo drastično premaknilo stran od Izraela, kar bi lahko imelo ogromne pozitivne posledice za Libanon, Sirijo in morda celo Palestino.

6. Kitajska je NAJVEČJI zmagovalec, saj Iran, ki nadzoruje Hormuško ožino, pomeni, da jo Kitajska posredno nadzoruje.

7. Iranski nadzor nad Hormuško ožino je generacijska strateška izguba za ZDA in tveganje za prevlado dolarja (Iran lahko zmanjša vrednost petrodolarja).

8. Hezbolah bo iz vsega tega izšel močnejši, morda močnejši kot v desetletjih (razen če dogovor vključuje razpustitev iranske posredniške mreže).«

Toda mnogi drugi opozarjajo na skrite pasti in iluzijo o miru, ki (žal) ni utemeljena.

V tem trenutku je to res popoln poraz za ZDA, kot opozarja senator Chris Murphy.

Toda vprašanje je, če bo na to pristal tudi Izrael.

Nekdanji vodja protiterorističnega oddelka ameriške obveščevalne službe Joe Kent opozarja, da bo Izrael poskusil sabotirati sporazum z Iranom.

A težave so tudi na strani Irana. Iran ima namreč »mozaično« obrambo.

In ko se aktivira obrambni načrt »Mozaik«, ga nihče ne more izklopiti s telefonskim klicem. Država se brani »na avtopilotu«.

Sistem, ki je sklenil sporazum, in sistem, ki je izstrelil rakete – to sta dva različna sistema v Iranu.

Če ste se zaradi ugodnih novic iz Bližnjega vzhoda odločili prestaviti nakup električnega avtomobila in ste že pospravili kantice za bencin in dizel nazaj v garažo zato premislite še enkrat. Nova neprijetna presenečenja nas čakajo verjetno že kmalu.

Iran ima 31 provincialnih poveljstev. Vsako je avtonomno. Vsako razpolaga s predhodno delegiranim pooblastilom za izstrelitev.

Če nasprotnikova lastna arhitektura ne more uveljaviti premirja, potem premirje ne obstaja.

Sredi 2000-ih je namreč poveljnik IRGC, general Mohammad Ali Jafari, preoblikoval celoten sistem, potem ko je opazoval, kako se Sadamov centralizirani Irak sesuva pod ameriško invazijo. Rešitev?

Razdeliti Iran na 31 polavtonomnih poveljstev - eno provincialno poveljstvo na provinco (plus dodatki za Teheran).

Vsako je dobilo:

- Svoje zaloge raket/dronov

- Predhodno zapečatene ukaze za nepredvidene razmere (pripravljeni povračilni napadi)

- Neodvisne obveščevalne službe in komunikacije

- Lestvice naslednikov tri stopnje globoko

- Pooblastilo za ukrepanje brez čakanja na Teheran, če center ugasne.

Cilj je bil preprost: onemogočiti kolaps ob napadu na center sistema.

Ob »obglavitvi« vodstva v Teheranu regionalna poveljstva še naprej streljajo.

Tudi Brian Brletic opozarja, da bosta ZDA in Izrael znova napadla, v naslednji fazi morda celo z jedrskim orožjem, ker njun cilj ostaja enak.

Pokrajinski poveljniki odpirajo kuverte in izvajajo stalne direktive.

In v njih ni »premirja 14 dni«. Prava vojna se zato še sploh ni začela.

Nenazadnje Izrael prav tako ni prekinil napadov zoper Libanon in Gazo.

Tudi Brian Brletic opozarja, da bosta ZDA in Izrael znova napadla, v naslednji fazi morda celo z jedrskim orožjem, ker njun cilj ostaja enak.

Podobnega mnenja je norveški profesor Glenn Diesen: »Prizadevanja ZDA za uničenje Irana se niso spremenila in ni nobene možnosti za mirovni sporazum, ki bi bil spoštovan.

Diplomacija je bila vedno zgolj prevara, kar bo ZDA le dalo čas, da se pregrupirajo in uporabijo drug pristop. ZDA so se že umaknile iz JCPOA in izvedle dva presenetljiva napada. Podobno kot v vojni Nata proti Rusiji tudi tukaj ni pripravljenosti živeti v miru z rivalsko silo. Zato nikoli ne bo političnih rešitev, ki bi rešile temeljne vzroke – le začasna premirja za boj z ugodnejšega položaja.

Edina igra je varnost skozi prevlado s premagovanjem in uničevanjem nasprotnikov – 'hegemonski mir'.«

Če ste se zaradi ugodnih novic iz Bližnjega vzhoda odločili prestaviti nakup električnega avtomobila in ste že pospravili kantice za bencin in dizel nazaj v garažo - zato premislite še enkrat.

Nova neprijetna presenečenja nas čakajo verjetno že kmalu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek