REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Velika Britanija in Francija še vedno neuspešni pri ustavitvi »vojne za školjke«

Velika Britanija in Francija še vedno neuspešni pri ustavitvi »vojne za školjke«Ribiški spor - pokrovače

Že prejšnji mesec je prišlo do nevarnega obračuna med francoskimi in britanskimi ribiči v spornih vodah. Jabolko spora so školjke – pokrovače – ki so specialiteta na obeh straneh Rokavskega preliva.

Francoskih ribičev je bilo več, vendar z manjšimi ladjami, britanski pa so se v »boj« podali z manj številnimi, vendar večjimi ladjami. Incident se je zgodil na območju štiridesetih morskih milj mednarodnih voda, znanih, kot Baie de Seine, ki so bogate s pokrovačami.

Poletelo je tudi kamenje, sprožili so dimne bombe in se z ladjami zaletavali v ladje nasprotnih ribičev. Petintrideset francoskih in pet angleških ladij vsekakor ni bilo izdelanih za takšne namene. Veliko ladij in ribiških bark je bilo poškodovanih, na njih so zazevale velike luknje, vse skupaj bi se lahko tudi tragično končalo. Tiskovna predstavnica francoske vlade Ingrid Parrot je dejala, da sta »obe strani metali stvari.«

Tiskovna predstavnica francoske vlade Ingrid Parrot je dejala, da sta 'obe strani metali stvari.'

Vse to pa zgolj zaradi lova na školjke, ki ga pravila EU ne uravnavajo. Doslej je bilo to področje urejeno z »gentlemanskim sporazumom«, ki pa očitno nima več nobene veljave. Analitiki zato ta primer navajajo kot samo enega v nizu tistih, ki bi lahko sledili v primeru »trdega brexita.«

Spor je nastal zato, ker britanski zakon v spornem področju dovoljuje izlov školjk vse leto, francoski pa določa, da med 15. majem in 1. oktobrom školjk ni mogoče loviti oziroma pobirati s posebnimi mrežami, da bi tako zavarovali naraven prirastek in razmnoževane školjk. Školjke tudi ne bi smele loviti ladje, daljše od 15 metrov. Pokrovače britanski ribiški industriji prinesejo približno 120 milijonov funtov na leto ter nudijo delo za več kot 1200 ribičev.

Sicer pa po zakonodaji EU ne britanski ne drugi ribiči ne smejo loviti v pasu dvanajstih milj od francoske obale, zunaj tega pasu pa lahko manjše tuje ribiške ladje pobirajo pokrovače na območju Baie de Seine vse leto. Britanski ribiči zato trdijo, da ne počnejo ničesar nezakonitega in da so francoski ribiči »vzeli zakon v svoje roke« ter se vedli kot pirati. Ker v Britaniji ni zakona, ki bi časovno omejeval lov pokrovač, francoski ribiči obtožujejo angleške, da jim jemljejo zaslužek in trajno uničujejo najdišča školjk. Ribiči na pomoč že kličejo mornarice obeh držav in francoska se je že ponudila, da bo pomagala »vzpostaviti red.«

Zadnja večja ribiška vojna je izbruhnila leta 2012, ko je štirideset francoskih ribiških ladij obkolilo britanske, se poskušalo zaletavati vanje. Obmetavali so jih tudi s kamenjem in mrežami, da bi jim tako poškodovali propelerje. Trdili so, da so pobirale pokrovače znotraj dvanajstih milj francoskih voda, kar je britanska stran zanikala.

Britanski in francoski ribiči so se spopadli tudi leta 1993, tedaj zaradi lova rakovic okoli Rokavskih otokov Channel Islands, ki so precej bližje Franciji kot Britaniji. V 50. in 70. letih pa so izbruhnile tako imenovane vojne trsk med Britanijo in Islandijo. V eni od njih je Britanija poslala kar 37 vojaških ladij, da bi ščitile britanske ribiče pred islandsko obalno stražo, katere čolni so rezali mreže britanskih ribičev.

Najnovejši spor bi lahko bil – če diplomacija ne bo uspešna - samo uvod v nove »ribiške vojne« po »brexitu«, ki bo najverjetneje precej omejil britanski ribolov v vodah EU

Najnovejši spor bi lahko bil – če diplomacija ne bo uspešna - samo uvod v nove »ribiške vojne« po »brexitu«, ki bo najverjetneje precej omejil britanski ribolov v vodah EU. Zanimivo je, da so britanski ribiči kljub temu zagovarjali brexit in kritizirali ribiško politiko EU kot preveč omejevalno. Za brexit naj bi glasovalo kar 92 odstotkov ribičev, saj naj bi politika EU dala prednost tistim z večjimi ladjami in škodovala manjšim ribičem.

Konflikt se je na prvi pogled razrešil brez večjega pomorskega spopada. Obe strani sta se namreč dogovorili za režim uporabe voda v Rokavskem prelivu. Britanski ribiči naj bi tako spoštovali prepoved lovljenja pokrovač med poletnimi meseci, ki sicer že velja za francoske ribiče, Francija pa naj bi jim "razumno" povrnila stroške.

Vendar je zato potrebno skleniti tudi veljaven in ne samo začasen dogovor. Prav zato so se predstavniki Velike Britanije in Francije sestali v petek in se pogajali, vendar jim ni uspelo najti kompromisne rešitve. Naslednjič naj bi se srečali v torek, vendar to še ni potrjeno.