REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srhljiva fotografija, ki so jo v ZDA dolga leta poskušali skriti pred očmi sveta

Srhljiva fotografija, ki so jo v ZDA dolga leta poskušali skriti pred očmi svetaVir: Twitter

Vojne fotoreporterje številni iz njihove branže ne štejejo za umetnike.

Toda celo v teh grozljivih okoliščinah mnogim od njih uspe ujeti in v zgodovino zapisati fantastične prizore ali pa odkriti nekaj človečnosti tudi v surovem in nečloveškem okolju ...

Tako je na primer svetovno znana in prepoznavna fotografija vietnamske deklice, ki jo je pravkar oškropil napalm, fotografa Nicka Uta.

 

Fotografija danes 55-letne Kim Phuc, znane kot »napalmska deklica« z znamenite fotografije, je povzročila precejšen odpor javnosti do ameriške vpletenosti v vietnamsko vojno.

Bila je najbrž zadnji kamenček v mozaiku, ki je pospešil umik ameriške vojske. Fotografija je bila že dan po dogodku objavljena v slehernem ameriškem časopisu. Časnik New York Times je med drugim zapisal: »nesrečna bombardiranja v Vietnamu niso tako neobičajna, kot je poročanje o njih.«

Kako sta bolečina in trpljenje lahko komaj pojmljiva, kažejo številne vojne fotografije skozi zgodovino, toda fotografija, ki jo je 28. februarja 1991 v Iraku posnel Kenneth Jarecke, je bila prav tako nekaj posebnega. Le da ni imela srečnega konca, kot v primeru Kim Phuc.

Goreči iraški tank med operacijo Puščavski vihar Vir:Wikipedia
Goreči iraški tank med operacijo Puščavski vihar. Vir: Wikipedia
Šlo je najbrž za navadnega mladeniča z bagdadskih ulic, ki so ga novačili in prisilili, da obleče uniformo. Doma pa je pustil v skrbeh starša, morda sestro, brata, punco …

Na črno-beli fotografiji je bilo videti neznanega iraškega vojaka, ki je brez dvoma umrl v hudih bolečinah.

Poskusil se je namreč rešiti iz vojaškega tovornjaka prek armaturne plošče in razbitega stekla, potem ko je požar že dodobra »pogoltnil« vozilo. Ni uspel.

Ostal je ujet v obupnem poskusu reševanja golega življenja, medtem ko je njegovo telo zoglenelo v ognjenih zubljih.

Tistega dne je ameriški vojni poročevalec Kenneth Jarecke osupel stal pred zgorelim moškim in ga - fotografiral.

Samo trenutek pred tem je bil ta vojak še živ. Imel je ime, preteklost, upal je na prihodnost, boril se je v vojski Sadama Huseina, imel je čin, odpravil se je opraviti zadano nalogo ...

Ali  pa je bil le navaden mladenič z bagdadskih ulic, ki so ga novačili in prisilili, da obleče uniformo. Doma pa je vsekakor pustil v skrbeh starša, morda sestro, brata, punco …

Razvpita Kennethova fotografija je isti hip, ko je bila posneta, postala pristen simbol srhljive Zalivske vojne tistega časa, vendar - ni ugledala luči sveta.

Noben urednik v Ameriki je namreč ni hotel objaviti.

Vojne fotografije so bile venomer predmet razprave o tem, ali jih objaviti ali pa ne.

Vojne fotografije so bile venomer predmet razprave o tem, ali jih objaviti ali pa ne.

Toda vse tiste, ki so bile objavljene, so imele močen vpliv na bralce in sprožale protivojno razpoloženje v javnosti.

Vendar fotografija, ki je pričala o tragični usodi iraškega vojaka ni bila povsem izgubljena.

Po tem, ko so objavo zavrnili vsi ameriški mediji, sta ameriškemu embargu kljubovala britanski Observer in Libération v Franciji.

Kljub temu je prišla na plano veliko prepozno, da bi pomembno vplivala na občinstvo in rešila sigurne smrti na tisoče mladih življenjih, ki so jih voditelji pognali v Zalivsko vojno, ki so ji bili skrajni cilji, kot vemo danes, iraške rezerve nafte in druga naravna bogastva Bližnjega vzhoda.

ZDA so načrtovale, da bodo »v petih letih pokorile sedem držav, začenši z Irakom, nato pa še Sirijo, Libanon, Libijo, Somalijo, Sudan, zaključno z Iranom

Če je soditi po izjavah visokih ameriških častnikov in uradnikov, vojnam ni videti konca, vse v skladu z ameriškim načrtom, da bodo ZDA »v petih letih pokorile sedem držav, začenši z Irakom, nato pa še Sirijo, Libanon, Libijo, Somalijo, Sudan, zaključno z Iranom

To je namreč načrt, za katerega je izvedel ameriški general Wesley Clark, kot je razvidno iz pogovora v tvitu, zgoraj.

Wesley Kanne Clark, rojen leta 1944, je upokojeni general ameriške vojske. Toda to ni edini razlog, zakaj ni dvoma v resničnost njegovega pričevanja o zavržnih ameriških načrtih, da sprožajo in svoje zaveznike iz Nato potpisakjo v verižne vojne.

Clark je diplomiral na West Pointu ter na Univerzi Oxford, kjer je diplomiral tudi iz filozofije, politike in gospodarstva. Pozneje je dosegel še magisterij, v ameriški vojski pa je bil aktiven 34 let.

Bil je poveljnik operacije Združena sila, s katero je zveza Nato brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN intervenirala v tedanji ZRJ in vrhovni poveljnik zveze Nato med leti 1997 in 2000.

Leta 2004 je bil tudi demokratski predsedniški kandidat, pozneje pa je podpiral predsedniškega kandidata Johna Kerrya.

Nato je postal podpredsednik lobistične skupine Growth Energy, ki si prizadeva za večjo uporabo etanola, med julijem 2012 in novembrom 2015 pa je bil posebni svetovalec romunskega predsednika vlade Victorja Ponta.