REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šokantno razodetje: Britanski propagandisti so imeli ključno vlogo pri masakru komunistov v Indoneziji

Šokantno razodetje: Britanski propagandisti so imeli ključno vlogo pri masakru komunistov v IndonezijiV pobojih je umrlo najmanj 500.000 ljudi, članov ali privržencev Komunistične partije Indonezije. Po nekaterih ocenah tudi do tri milijone ljudi! Vir: Wikipedia

Propagandna kampanja, ki jo je organizirala Velika Britanija, je imela ključno vlogo pri enem izmed najbolj brutalnih pobojev komunistov v Indoneziji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, razkrivajo novi šokantni dokazi, piše Guardian.

Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1965 in 1966 pobito najmanj 500.000 ljudi - po nekaterih ocenah tudi do tri milijone! - povezanih s Komunistično partijo Indonezije (PKI).

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so britanski uradniki na skrivaj uporabljali t. i. črno propagando, ko so pozvali ugledne Indonezijce, naj »posekajo« in tako izkoreninijo »komunistični rak«.

Na novo odkriti dokumenti kažejo zavržno vlogo Velike Britanije pri pokolu in o tem, kako so britanski vohuni spodbujali množične poboje indonezijskih komunistov, ki so jih tedaj opisovali kot »spontane množične umore«.

Nedavno objavljeni dokumenti britanskega zunanjega ministrstva kažejo, da so britanski propagandisti na skrivaj spodbujali protikomuniste, vključno z vojaškimi generali, da eliminirajo člane in simpatizerje PKI.

Kampanjo navidez spontanih množičnih umorov, za katere je zdaj znano, da jih je organizirala indonezijska vojska, je ameriška vohunska agencija CIA kasneje opisala kot enega najhujših množičnih umorov 20. stoletja.

Specializirani propagandisti iz Oddelka za informacijske raziskave britanskega zunanjega ministrstva (IRD) so bili leta 1965 poslani v Singapur, da bi širili propagando, ki bi spodkopala režim Ahmeda Sukarna.

PKI je sicer močno podpirala predsednika Sukarna in njegovo gibanje.

Britanski vohuni in propagandisti so delovali iz Singapurja. Vir: Posnetek zaslona
Do marca naslednjega leta je bilo v posameznih pobojih po vsem arhipelagu, večinoma na Javi in ​​Baliju, ubitih več kot milijon ljudi, vključno z etničnimi Kitajci; 700.000 ljudi je bilo deportiranih v taborišča in zapore, stotine tisoč hiš pa je bilo požganih.

Tako je pod taktirko britanske vlade v začetku oktobra leta 1965 v Džakarti organiziran pokol članov Komunistične partije Indonezije, njihovih simpatizerjev, prijateljev, sorodnikov, družinskih članov, predvsem soprog in otrok, sindikalnih aktivistov, intelektualcev, piscev, novinarjev, pa tudi kmetov in delavcev, prekarcev, ki so jih sosedi zašpecali oblastem…

Do marca naslednjega leta je bilo v posameznih pobojih po vsem arhipelagu, večinoma na Javi in ​​Baliju, ubitih več kot milijon ljudi, vključno z etničnimi Kitajci.

700.000 ljudi je bilo deportiranih v taborišča in zapore, na stotine tisoče hiš pa je bilo požganih.

Vzrok je bil hud boj za prevzem oblasti s strani skrajnežev tako z desnice kot levice, ker predsednik Ahmed Sukarno, oče naroda in vodja protikolonialnega in osvobodilnega boja proti Nizozemcem in Japoncem, ni bil uspešen pri vzpostavitvi posebne vrste islamske demokracije in rastočega gospodarstva.

Razlog za pokol so prevratniki našli v atentatih Gibanja 30. september na vodje proameriške frakcije v vojski - skupina častnikov z levice je namreč 1. oktobra v poskusu neke vrste vojaškega udara ugrabila in ubila šest glavnih generalov, menda v naporu, da bi preprečili strmoglavljenje dotlej oboževanega Sukarna.

Ahmed Sukarno, prvi predsednik Indonezije in eden ustanoviteljev gibanja neuvrščenih. Vir: Wikipedia

Domnevni državni udar je spodkopal general Mohamed Suharto, poznejši indonezijski diktator, ki je komuniste najprej obtožil poskusa revolucije, nato pa prevzel oblast in s svojo vojaško hunto eliminiral »očeta naroda.«

Med »urejanjem razmer« v državi niso bile le reke rdeče od krvi, ampak so se tudi dolge mesece razlivale po bregovih, ker so pretoke blokirala telesa ubitih.

General Suharto, diktator in šef vojaške hunte, ki je skupaj z Britanci in Američani odgovorna za poboj skoraj tri milijone ljudi v Indoneziji le zato, ker so bili privženi idejam komunizma, enakosti in bratstva med narodi. Vir: Wikipedia

Do takrat legalna komunistična partija je bila povsem uničena, njene ideje pa so bile z zakonom prepovedane kot zlo in grožnja humanosti in človeštvu.

Dolgoletna uradna razlaga pobojev je vzpostavila splošen in trajen odnos prebivalstva do teh grozljivih dogodkov, češ da je bilo »iztrebljanje komunistov« junaško in veličastno domoljubno dejanje ter da je treba preprečiti vsako možno obnovo »rdeče nevarnosti«.

Poleg redne vojske so pri pobojih in brutalnih pretepih, ki so se pogosto končali s smrtjo, množično sodelovali tudi »pripadniki ljudstva« - enote civilistov z »močnimi domoljubnimi in verskimi občutki«, pa tudi tolpe potepuhov in kriminalcev, ki jih je organizirala, oskrbovala in vodila vojska pod taktirko Suharta...

Strokovnjak za propagando britanskega zunanjega ministrstva Norman Reddaway je dejal, da padec Sukarna, (ki je skupaj z Josipom Brozom Titom pred 60 leti dal pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih), velja za eno največjih propagandnih zmag Velike Britanije.

V enem od svojih pisem je kasneje pritrdil, da je bila diskreditacija Sukarna hitra in uspešna.

»To (diskreditacija Sukarna – op.avt.) nas je stalo približno 250.000.000 funtov na leto. Sukarnovo gibanje nam je uspelo z minimalnimi stroški uničiti v šestih mesecih,« se je pohvalil v pismu.

Profesor Scott Lucas z Univerze v Birminghamu poudarja, da objava dokumentov, ki so bili dolga desetletja skriti očem javnosti zaradi oznake tajnosti, in s katerih je zdaj odstranjena varnostna oznaka, kaže, kako sta tako imenovana črna propaganda in britansko zunanje ministrstvo, oziroma IRD, nadaljevala svoje sporno delovanje v povojni britanski zunanji politiki in čezmorskih operacijah.

Delite članek