REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Glavni urednik Dejan Steinbuch.

Slovenija bo v Luksemburgu verjetno tožila Hrvaško brez podpore Evropske komisije

Slovenija bo v Luksemburgu verjetno tožila Hrvaško brez podpore Evropske komisije

Slovenija naj bi v prihodnjih mesecih Evropski komisiji poslala pismo na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe in tako sprožila postopek v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe. Pravnega ukrepanja komisije ni pričakovati. Po nekaterih neuradnih navedbah komisija pravno ne more storiti ničesar.

Slovenija naj bi postopek sprožila v prihodnjih mesecih

Zunanji minister Karl Erjavec je minuli mesec napovedal, da naj bi Slovenija postopek sprožila do konca februarja, vendar je ta časovni okvir po trenutnih neuradnih ocenah preozek. Verjetneje je, da bo pismo poslala "v prihodnjih mesecih."

Pričakovati je, da bo tožbo vložila še ta vlada. Glede na predviden časovni okvir za volitve in glede na trimesečni rok, ki ga je treba upoštevati po sprožitvi postopka, so prihodnji meseci logičen časovni razpon, v katerem naj bi sprožila postopek.

Evropska komisija
Sedež Evropske komisije. Vir: Arhiv TT

Slovenija se po razpoložljivih informacijah sklicuje na povezavo med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo, konkretno "na aneks 3 in poglavje 5," ki se nanaša na ribištvo, ter na dejstvo, da je "obveznost spoštovanja mednarodnega javnega prava del evropskega prava."

Zapisnik komisije potrjuje povezavo med arbitražno odločbo in pravom EU

Tudi javno objavljen zapisnik razprave kolegija komisarjev o arbitražni odločbi na seji 4. julija v Strasbourgu potrjuje povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU.

Zapisnik vključuje stališča pravne službe komisije: da je arbitražna odločba rezultat veljavnega mednarodnega dogovora, ki ga je EU podprla, in da se hrvaška pristopna pogodba izrecno nanaša na uporabo arbitražnega postopka za rešitev spora o meji.

Pravna služba komisije po zapisniku zavzema stališče, da "čeprav je meja dvostransko vprašanje, to kljub temu ima neposreden učinek na zakonodajo EU in da EU tako ima pravno pristojnost glede tega vprašanja".

Zapisnik navaja tudi mnenje pravne službe komisije, da bo treba morda v prihodnosti pojasniti učinke odločbe na zakonodajo EU v primeru pravnih postopkov zaradi kršenja zakonodaje ali poziva Sodišču EU k predhodnemu odločanju glede implementacije odločbe v okviru zakonodaje EU.

Slovenija bo ukrepala na podlagi člena 259

Slovenija bo ukrepala na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU.

Preden članica zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb vloži tožbo proti drugi članici na Sodišču EU, mora zadevo predložiti komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko obe vpleteni članici dobita priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.

Če komisija mnenja ne poda v treh mesecih po datumu, ko ji je članica predložila zadevo, to ne preprečuje predložitve zadeve Sodišču EU.

Člen 258 pa opredeljuje ukrepanje komisije, ko ta meni, da članica ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb. Komisija poda obrazloženo mnenje in da članici priložnost, da predloži svoja stališča. Če se članica ne odzove ustrezno v predvidenem roku, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Viri: Komisija pravno ne more storiti ničesar

Ukrepanja komisije na podlagi člena 258 ni pričakovati. Komisija ne more storiti ničesar, razen da obe strani poziva k uresničitvi arbitražne odločbe; komisija pravno ne more storiti ničesar, ocenjujejo nekateri diplomatski viri EU.

O povezavi med arbitražno odločbo in pravnim redom EU, ki jo potrjuje tudi omenjeni zapisnik komisije, pa viri pravijo, da povezava med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo komisiji ne omogoča postopka na Sodišču EU.

Viri pravijo, da povezava med arbitražno odločbo in hrvaško pristopno pogodbo komisiji ne omogoča postopka na Sodišču EU

V duhu teh sporočil komisija doslej ni bila zelo dejavna. Od začetka julija sicer poudarja, da od obeh strani pričakuje uresničitev arbitražne odločbe in da je pripravljena pomagati pri tem, a konkretnih predlogov ali dejanj za zdaj ni bilo.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker poudarja, da se morata državi dogovoriti med seboj in da njun spor ne zanima nikogar drugega. Ob tem krepi politični pritisk z očitki, da sta Slovenija in Hrvaška odgovorni za širitveni proces.

Juncker namreč izpostavlja, da zaradi slabe izkušnje s Slovenijo in Hrvaško nobena država ne bo mogla v EU, ne da bi prej rešila odprta dvostranska vprašanja. Ta pogoj je komisija vključila tudi v novo širitveno strategijo.

Komisija je bila sicer v letih 2008 in 2009 tista, ki si je močno prizadevala za vstop Hrvaške v unijo kljub nerešenemu vprašanju meje s Slovenijo. EU je tudi sopodpisnica arbitražnega sporazuma, ki naj bi zagotovil rešitev tega vprašanja.

Hrvaška je tista, ki noče spoštovati razsodbe arbitražnega sodišča, vzpostavljenega na podlagi tega sporazuma, sklicujoč se na kršitev, ki pa jo je sodišče temeljito raziskalo in presodilo, da lahko kljub temu nadaljuje delo.

Predsednik Evropske Komisije Claude Juncker in hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. Vir: Arhiv TT 

Kljub temu v Bruslju ne razlikujejo med odgovornostjo Slovenije in Hrvaške. Komisija, varuhinja evropskega prava, si močno prizadeva, da se ne bi postavila na nobeno stran. Neuradno je slišati, da to ni pravni, ampak politični problem.

Pasivnost Junckerjeve komisije, ki sicer s ponosom razglaša svojo "političnost", je mogoče pojasniti z vplivom evropske strankarske politike. Hrvaški premier Andrej Plenković je namreč član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke.

Plenković bo v sredo v Bruslju na kosilu s kolegijem komisarjev. Z Junckerjem bosta imela nato skupno novinarsko konferenco. Na vprašanja, ali pripravlja Juncker kakšen predlog v pomoč pri reševanju problema, v Bruslju pravijo: "Na naši strani ni nobenega novega razvoja dogodkov."

Se bo Slovenija pritožila na napačno sodišče ?

Vendar pa je pot, ki jo ubira Slovenija zelo tvegana. O tem smo že poročali.  Edini smo tudi še pravočasno opozorili, da Slovenija s tožbo morda odhaja pred napačno sodišče. Zadržano stališče Evropske komisije, ki nenadoma "ne more storiti ničesar" in ki tudi tožbe proti Hrvaški očitno ne bo sprožila sama (kot so upali v MZZ) kaže, da smo ob navajanju opozoril imeli povsem prav. To dokazuje tudi zamuda Slovenije pri pošiljanju "pisma" o kršitvah Hrvaške - najprej je zunanji minister Karel Erjavec obljubljal, da bo to pismo poslano do konca februarja, sedaj pa je ta časovni okvir nenadoma postal "preozek". Pismo, ki bo očitno zgolj predvolilno naravnano, bo zato EK dobila neposredno pred slovenskimi volitvami. 

Slovenija in Hrvaška pa ob tem že danes ravnata drugače, kot bi v skladu z določili mednarodnega prava morali ravnati. Hrvaška trdi, da pogodba, iz katere ni na pravilen način odstopila, zanjo ne velja več, Slovenija pa se namerava pritožiti sodišču, ki za najpomembnejše vprašanje spora s Hrvaško - sploh ni pristojno. Če je bistvo spora med Slovenijo in Hrvaško namreč veljavnost razsodbe Arbitražnega sodišča (PAC), potem bi se Slovenija in Hrvaška morali po pomoč obrniti na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ne pa na Sodišče EU v Luksemburgu.

Ta izbira slovenske diplomacije pa ni samo po sebi umevna. Glede na naravo spora je pravzaprav zelo nenavadna. Znano je namreč, da Sporazum o arbitraži ni del pristopne pogodbe EU s Hrvaško, Hrvaška pa se nikoli v sporazumih z EU ni niti obvezala, da bo izpolnila arbitražno pogodbo.

Arbitražno sodišče se v pristopni pogodbi z EU res omenja na dveh mestih, (na primer v zvezi z uredbo Evropske komisije št. 2371/2002) vendar samo zaradi začasne ureditve določenih vprašanj (povezanih z mejo, npr. glede ribolovnih območij, finančnih kompenzacij, njihovega trajanja itd.) nikjer pa z jasno zavezo, da bo Hrvaška morala arbitražno odločbo spoštovati. To bo sedaj potrebno dokazovati s posrednimi dokazi, na primer z že omenjenim "zapisnikom pravne službe" komisije. Ki pa predstavlja samo določeno mnenje, ne pa veljavne mednarodne pogodbe. 

Sodišče EU lahko zato morda odloči v korist Slovenije - vendar se lahko razglasi tudi za nepristojno glede odločitve o (ne)veljavnosti arbitražnega sporazuma. Dejstvo, da sama Evropska komisija (EK) ne bo sodelovala v postopku proti Hrvaški (kar so v slovenskem MZZ napovedovali kt možnost) pa je že lahko slab znak. Če bi namreč EK res bila trdno prepričana, da Hrvaška krši svojo pristopno pogodbo ali mednarodno in evropsko pravo, potem ni dvoma, da bi Evropska komisija tudi sama ukrepala proti Hrvaški. Da ne bo ukrepala in da to vprašanje prepušča Sloveniji pa kaže, da slovenski argumenti morda niso tako trdni, kot se nekaterim v MZZ (in dragim pravnim strokovnjakom iz tujine) zdijo.  

Slovenija seveda lahko trdi, da je »mednarodno pravo del evropskega prava«, ampak po tej logiki bi lahko bilo sodišče v Luksemburgu pristojno za prav vsa vprašanja na svetu. Ob tem je Hrvaška arbitražni sporazum s Slovenijo podpisala še pred vstopom v EU, na podlagi mednarodnega prava. Hrvaška bo zzato takoj izpodbijala pristojnost Sodišča EU za odločanje o veljavnosti njenega odstopa od mednarodne pogodbe o arbitraži s Slovenijo.

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) kamor se Slovenija in Hrvaška (še) nista obrnili za pomoč glede vprašanja veljavnosti razsodbe Arbitražnega sodišča (PAC). Vir: Arhiv TT

Ko bo Slovenija zahtevala spoštovanje sodbe pa bo Hrvaška ponovila, da zanjo sodba »ne velja« in takoj se bo postavilo logično vprašanje – ali so bile kršitve slovenskih arbitrov res tako »bistvene«, da je bil odstop Hrvaške od pogodbe upravičen in ali je Hrvaška sploh na pravilen način odstopila od pogodbe ? O tem – in posledično o veljavnosti razsodbe PAC – pa lahko razsodi samo Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu. V več člankih na to temo smo že opozorili na oceno dr. Armana Sarvariana, profesorja javnega mednarodnega prava na Univerzi v Surreyu, strokovnjaka za etična vprašanja arbitrov, ki opozarja, da v hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča in da bi bilo zelo nenavadno, če bi EU Hrvaško sedaj poskusila prisiliti v kaj takšnega (!).

V hrvaški pogodbi o pristopu Evropski uniji ni pogoja, da mora Hrvaška tudi izvršiti sodbo Arbitražnega sodišča

Hkrati pa sta imeli Hrvaška in Slovenija v skladu z Dunajsko pogodbo o pravu mednarodnih pogod obveznost, da takoj, ko je prišlo do novega spora o zakonitosti dela arbitražnega sodišča spor ne prevalita na pleča kaznovanih ribičev, pač pa da o sporu obvestita generalnega sekretarja OZN, ali pa se za pomoč obrnita na Meddržavno sodišče v Haagu.

Ko se bo spor zato začel v Luksemburgu bi lahko sodišče, če se ne razglasi za nepristojnega, morda res ugotovi, da je Hrvaška kršila evropsko zakonodajo, vendar bo to zgolj na podlagi enega mnenja pravne službe komisije EU ter nekakšnega pravno ne posebej zavezujočega "zapisnika razprave kolegija komisarjev" zelo težko delo. Hkrati pa bo vprašanje, ali je Hrvaška pravilno odstopila od arbitražne pogodbe s Slovenijo ali ne - ostalo odprto.

Kar pomeni, da bo slovensko-hrvaški spor, če ne bo ne bo neke "dvostranske" rešitve, h kateri obe državi sili tudi Evropska komisija - ostal odprt še zelo dolga leta.