Uveljavitev arbitraže prednostna naloga Slovenije in Hrvaške

Uveljavitev odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško deli tudi slovenske in hrvaške poslance v Evropskem parlamentu, kjer to odprto vprašanje med Ljubljano in Zagrebom sicer ne zbuja velike pozornosti. Tako v Bruslju kot v Strasbourgu pa prevladuje mnenje, da morata strani sami v dialogu poiskati skupno rešitev.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi po neuradnih virih v prihodnjih tednih povabil premierja Slovenije in Hrvaške na sestanek o uresničitvi arbitražne odločbe, vendar novih informacij v zvezi s tem v Bruslju ni. Juncker naj bi po tistem, ko naj bi po neuradnih virih Hrvaška zavrnila posredovanje prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, prevzel dejavnejšo vlogo v zadevi, vseeno pa se pričakuje, da naj bi rešitev dorekli v Ljubljani in Zagrebu.

Čeprav javno ponavlja pripravljenost na pomoč, komisija za zdaj ni prevzela proaktivne vloge v povezavi s prizadevanji za uveljavitev arbitražne odločbe. Tudi če bi Juncker posredoval, naj bi to storil potiho, ne pred očmi javnosti. Zato v Bruslju po neuradnih navedbah niso bili zadovoljni, ko je slovenska stran konec minulega leta javno komunicirala o predvidenem ukrepanju komisije, saj da se je pričakovalo, da ti pogovori ostanejo tajni.

Član zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok (EPP/CDU) se je v pogovoru s slovenskimi novinarji ob robu nedavnega plenarnega zasedanja parlamenta v Strasbourgu zavzel za "praktično rešitev, ki je v interesu obeh strani". Pogovori po njegovem mnenju še ne pomenijo, da je z arbitražno odločbo konec. Kot je dodal, je treba utišati čustva, članici EU pa morata v dialogu poiskati rešitev.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pričakuje, da bo komisija skupaj z Junckerjem igrala pomembno vlogo v zvezi z vprašanjem meje med državama, vendar pa meni, da "bo morala rešitev priti z naše strani, kjer bo Evropska komisija nato pomagala". Argumenti so povsem na strani Slovenije, želim pa si mirne in razumne rešitve, je dejala.

Glede vloge Timmermansa, ki tako kot ona prihaja iz politične skupine S&D, verjame, da je močno vključen v zgodbo, da ima stalne stike z obema stranema. Ne izključuje možnosti, da se bo tudi parlament v prihodnje soočil s kakšnim dokumentom o vprašanju Hrvaške in spoštovanju evropskega prava. "Ti pozivi so že prišli tudi do Timmermansa, ki se zaveda, da lahko neupoštevanje arbitražnega sporazuma močno ogrozi širitev na Zahodni Balkan," je dejala.

Slovenski evropski poslanci se o zadevi pogovarjajo s hrvaškimi kolegi, poskus je, kot so dejali, da z razumnimi pogovori ne krepijo političnih strasti. Lojze Peterle (EPP/NSi) pravi, da "med sogovorniki v evropskih institucijah doslej ni naletel na nikogar, ki ne bi bil na liniji komisije, ki se je že 11-krat izrekla za implementacijo arbitražne odločbe".

"Mimo sprejetja tega, kar je odločilo sodišče, ne moremo iti in EU bi bila v velikih težavah, če bi pristajala na katerokoli drugo pot," je dejal. Kot meni, bi komisija v primeru, da ne bo prišlo do polnega spoštovanja načel pravne države in mednarodnega prava, lahko uporabila tudi trša sredstva, kar pa ne bo v prid nobeni strani. Prav tako si ne želi, da bi arbitraža postala tema spopadov pred prihajajočimi volitvami.

Hrvaški poslanec Ivan Jakovčič (Alde/IDS) pa opozarja, da je interes ljudi, ki živijo na območju, da se arbitražna zgodba konča v roku enega meseca. "V nasprotnem primeru je vprašanje, kdaj se bo zaprla," je dejal. "Arbitražna odločba je dobra podlaga za sklenitev dvostranskega dogovora," je dejal Jakovčič. Če pričakujete, da bo kdo v saboru dvignil roko za arbitražno odločbo, se motite, je povedal. Poudaril je, da je treba predvsem zaščititi ribiče iz Savudrije in Umaga ter njihov ekonomski interes.

Stvari gredo v napačno smer, to temo je treba prezračiti, je prepričan Ivo Vajgl (Alde/Desus). "Ne smemo prispevati k temu, da to postane izključno nacionalističen konflikt," je dejal. Zavzema se za pogovore, dialog tudi izven politike, s čimer bi "problematične zadeve dali v kontekst evropskih interesov". Hrvaška pa ima po njegovem mnenju strateški interes, da je del napredne Evrope.

Nekega večjega vsebinskega razhajanja glede arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško po mnenju poslanca Franca Bogoviča (EPP/SLS) ni, večji problem je, kako zadevo glede na vmesni izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka formalno skleniti. "Pričakuje se modrost obeh držav, da bosta uredili to vprašanje," je dejal Bogovič, ki meni, da sta zdaj na potezi diplomaciji obeh držav.

Evropska komisija po mnenju Romane Tomc (EPP/SDS) nima nabora orodij, s katerim bi lahko vplivala na eno ali drugo državo. "Dvomim, da bi se komisija postavila v katerem koli trenutku na katero koli stran," je dejala Tomčeva ter se zavzela za pot tihe diplomacije. Poudarila je še, da se ves čas govori le o implementaciji, pozablja pa se, da Slovenija z arbitražno odločbo ni dobila tistega, kar je pričakovala glede stika z odprtim morjem.

Tudi po mnenju Igorja Šoltesa (Zeleni) je zgolj zanašanje na Evropsko komisijo pri uresničitvi arbitražne odločbe "rahla iluzija". Šoltes je poudaril, da se je treba zanesti predvsem na stališča Slovenije in ne nasedati provokacijam, arbitražna odločitev pa je del mednarodnega prava, na katerem je utemeljena tudi EU.