Skrajni islam na Zahodnem Balkanu izrinja tradicionalnega

V zadnjem terorističnem napadu v Franciji je bilo ranjenih najmanj šest vojakov, od tega trije resno. Osumljenca so nekaj ur pozneje aretirali na avtocesti v severni Franciji. Napad z avtomobilom znamke BMW se je zgodil okoli 6 kilometrov od središča Pariza, v komuni Levallois-Perret. Kmalu zatem je bilo mogoče policiste opaziti na številnih mestih po parizu in v drugih mestih. Predsednik komune Patrick Balkany je napad že označil kot "nesprejemljivo agresijo" ter ocenil, da "gre brez vsakega dvoma za namerno dejanje". Obrambna ministrica Florence Parly je napad označila kot "strahopetno dejanje."

Francija je sicer po terorističnih napadih novembra leta 2015, ko je življenje izgubilo več kot 130 ljudi razglasila izredne razmere, ki so bile podaljšane julija letos in bodo trajale najmanj do prvega novembra. Senat je tudi potrdil kontroverzni protiteroristični zakon, ki bo ukrepe uvedene v zadnih dveh letih spremenil v trajne. zakon mora podpisati tudi predsednik Emmanuel Macron.

Tretjina aretiranih starih do 25 let

Tudi zadnji napad v Franciji skupaj z dvema napadoma, ki sta se pred tem zgodila v Hamburgu in Parizu kaže, da za teroriste ni dopustov. Prav zato je pomembno, da si natačneje ogledamo, v kakšnem območju se nahaja tudi Slovenija in katere nevarnosti ji grozijo kot državi na obrobju nevarne regije ter kot članici EU in zveze NATO. V državah Evropske unije je namreč lani v terorističnih napadih sicer življenje izgubilo 142 ljudi, 379 pa jih je bilo ranjenih. V osmih članicah EU so lani skupaj prijavili 142 "neuspelih, preprečenih in izvedenih" terorističnih napadov.

Iz Europolovega poročila o terorizmu v EU je mogoče tudi ugotoviti, da je bila več kot polovica vseh terorističnih napadov izvedenih oziroma načrtovanih v Veliki Britaniji. Francija jih je prijavila 23, Italija 17 in Španija deset. Najhujše oblike terorističnih napadov so po podatkih Europola izvedle osebe z islamističnim ozadjem. Napadi z islamističnim ozadjem so namreč terjali kar 135 žrtev.

Ne glede na veliko število vseh vrst napadov pa se je lani število džihadističnih terorističnih napadov v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo. Medtem ko so leta 2015 zabeležili 17 napadov, jih je bilo lani 13. Po podatkih Europola je šest napadov izvedla skrajna skupina Islamska država (IS). Največje število aretacij je bilo prav tako povezanih z džihadističnim terorizmom. Njihovo število se je povečalo že tretje leto zapored, leta 2016 pa je bilo izvedenih kar 718 aretacij. Povečalo se je tudi število žensk, mladih in otrok, ki so vpleteni v napade.

Opazen pa je tudi porast napadov levičarskih skrajnežev, lani jih je bilo 27, od tega največ v Italiji (16). Europol opredeljuje teroristični napad kot načrtovano ali izvedeno akcijo, ki lahko resno škoduje državi ali mednarodni organizaciji, njen cilj pa je ustrahovanje prebivalstva ali slabljenje državnih struktur.

Največje število napadov, pri katerih je bilo mogoče identificirati storilce se je sicer zgodil na etnično-nacionalistični in separatistični podlagi. Takšnih napadov je bilo 99. Napadov na podlagi "leve" politične ideologije je bilo v letu 2016 27, njihovo število pa se povečuje od leta 2014 naprej.

Zanimivi so tud podatki o sredstvih, s katerimi so bila izvedena teroristična dejanja. Eksplozive so uporabili v 40 odstotkih napadov, podobno kot v letu prej. Uporaba strelnega orožja je upadla iz 57 odstotkov na 6. Opazen je tudi porast desnega ekstremizma v Evropi, še posebej v zadnjih dveh letih, tarče napadov pa so bili večinoma begunci in prosilci za azil. V letu 2016 so artirali 37 (leto prej 67) levičarskih skrajnežev ter 12 (leto prej 11) desničarskih skrajnežev.

Francija ostaja edina evropska država, v kateri se število aretacij teroristov povečuje - od 238 v letu 2014, do 424 leta 2015 ter 456 v letu 2016. Zaskrbljujoče je predvsem to, da je skoraj tretjina aretiranih oziroma 291 starih do 25 let ali mlajših. Samo eden od desetih aretiranih (9 odstotkov) je biil starejši od 40 let. Aretacije zaradi priprav na teroristična dejanja (pripravljanjem financiranje, pomoč in poskusi izvršitev napadov) so padli z 209 v letu 2015 na 169 primerov v letu 2016.

Število aretacij zaradi potovanj v območja spopadov zaradi terorističnih aktivnosti je prav tako upadlo: od 141 leta 2015 do 77 leta 2016. Podobno je upadlo tudi število aretiranih, ki so se vrnili iz območij spopadov v Siriji in Iraku: od 41 leta 2015 do 22 leta 2016. V ta območja naj bi se podalo več kot 500 oseb iz članic EU, med njimi pa jih je največ iz Belgije, Francije in Nemčije ter Velike Britanije. Ob tem pa je več kot 800 oseb v Sirijo in Irak odpotovalo iz Zahodnega Balkana, kjer so se večinoma borili za islamsko državo. Veliko število pa je tudi takšnih, katerih dejavnosti varnostni organi niso zaznali.

Turčija je poročala, da je imela novembra leta 2016 na seznamu oseb iz članic EU, katerih vstop ne sme dovoliti okoli 7670 oseb. In čeprav je število državljanov, ki iz Evrope odhajajo v območja konfliktov večinoma upadlo sta Italija in Nemčija še vedno državi, kjer tega upada ni bilo zaznati. Napadi v Bruslju in Parizu pa so pokazali, da lahko teroristi iz Sirije in Iraka računajo na teroristične mreže, ki so organizirane v samih državah EU in člani katerih morda sploh nikoli niso bili na Bližnjem vzhodu.

Skrajni islam na Zahodnem Balkanu izrinja tradicionalnega 

Poročilo še posebej opozarja na dogajanje na Zahodnem Balkanu. "Konflikt v Siriji je imel velik odmev predvsem v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Kosovu, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in v Srbiji. V nekaterih delih Zahodnega Balkana se je radikalna islamistična ideologija, ki jo razglašajo skrajni verski ali salafistični voditelji globoko zakoreninila in predstavlja izziv za tradicionalno prevlado bolj umirjenega islama iz regije. Bosna in Hercegovina, regija Sandžaka med Srbijo in Črno goro ter z Albanci poseljena področja Srbije, Makedonije,  Kosova in Albanije so še nedavno veljala za glavna področja za radikalizacijo, rekrutacijo in oskrbovalne dejavnosti teroristov namenjenih v Sirijo.

Področje je tudi dobro uhojena in znana pot za potovanja v in iz območij konfliktov na Bližnjem vzhodu.  Skupne bojne izkušnje med teroristi, ki se vračajo v te države, bi lahko po njihovi vrnitvi presekale etnične in nacionalne meje in predstavljajo resno nevarnost za regijo." V zvezi s to nevarnostjo pa je nevarnost levičarskega, anarhističnega in desničarskega terorizma na Zahodnem Balkanu "nepomembna v primerjavi z versko motiviranim terorizmom ter grožnjami z etno-nacionalističnim in separatističnim terorizmom."

Ker Slovenija meji na to regijo in na nekatere države EU ki imajo največ težav s teroristi smo vprašanja glede terorizma in nacionalne varnosti postavili tudi Ministrstvu za notranje zadeve. Vprašanja in odgovore si lahko preberete v nadaljevanju. Med vprašanji smo še posebej izpostavili zelo uspešno delovane italijanske policije, ki očitno deluje in problem terorizma obravnava prcej drugače, kot slovenska policija.

Glede na javne ocene o protiterorističnem delovanju varnostnih organov v Sloveniji lahko namreč utemeljeno dvomimo, da ima slovenska  policija  ima  dovolj  sredstev ter osebja, da lahko spremlja  vse osumljence za terorizem 24 ur na dan in 7 dni na teden, tako kot npr. italijanska policija. Pomenljivo je tudi, da od MNZ nismo dobili odgovora o spremljanih osebah in drugih podobnih ukrepih - to druge policije, na primer avstrijska, javnosti sporočajo brez ovir. Več o tem, zakaj Slovenija morda nima najboljše metode za preprečevanje terorističnih dejanj pa si je mogoče prebrati tukaj.

Slovenija po oceni slovenske policije in drugih varnostnih organov očitno ni posebej ogrožena, vendar pa napadi po Evropi brez dvoma kažejo, da za teroriste "ni dopustov" in da napadov, vse dokler ne bodo odpravljeni vzroki za takšna ravnanja - nikjer ni mogoče povsem izključiti.  

MNZ odgovarja na vprašanja glede nevarnosti terorizma

TT: Katere  so  po  vaši oceni največje nevarnosti za nacionalno varnost, Slovenije, od od največjih do najmanjših ?

MNZ: Pri  opredeljevanju  nevarnosti  za  nacionalno varnost je treba upoštevati grožnje,  ki  jih  opredeljuje  Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike  Slovenije.  Ta  med viri in tveganji navaja podnebne spremembe, globalna, finančna, gospodarska  in socialna tveganja, nadnacionalni viri ogrožanja (terorizem, organiziran kriminal) itd.

TT: V kolikšni  meri  za varnost Slovenije predstavlja nevarnost versko motiviran islamski ekstremizem v Sloveniji ?

MNZ: Po naši oceni je tveganje zanj nizko. Možno, vendar manj verjetno.

TT: Koliko  oseb  v  Sloveniji  je  v preteklih letih odšlo na bojišča v tujino  in  koliko  se  jih je vrnilo, koliko ostalo v tujini, koliko padlo  ter  koliko  osebam  je  bilo  preprečeno,  da  odpotujejo na bojišča?

MNZ: Po  razpoložljivih  podatkih  so  iz  Slovenije na bojišča v Sirijo odšle 3 osebe. Dve sta se vrnili, ena je v Siriji umrla.

TT: Ali  pristojne  službe  spremljajo  potencialno  nevarne  osebe  z radikalnimi  stališči,  ki  bi  bile  sposobne  izvesti  teroristična dejanja in koliko takšnih oseb se nadzoruje ?

MNZ: Slovenski  nacionalno-varnostni subjekti odgovorno, strokovno, zakonito ter skladno  z  uveljavljenimi  standardi  in praksami stalno izvajajo potrebne ukrepe  za  pravočasno  odkrivanje oz. preprečevanje s terorizmom povezanih dejanj. V  tem  trenutku policija pod vodstvom Specializiranega državnega tožilstva RS vodi dva predkazenska postopka za kazniva dejanja z obeležjem terorizma.

TT: Koliko  kaznivih dejanj na podlagi skrajnih ekstremističnih stališč je bilo zabeleženo v Sloveniji v zadnjem času oziroma  v  zadnjih  petih  letih  (po  letih)  oziroma ali se števil takšnih dejanj zmanjšuje ali povečuje ?

Takšnih primerov nismo obravnavali.

TT: Koliko  teh  dejanj  povezanih  z  vzbujanjem  nestrpnosti  je  bilo prijavljeno   ali  storjeno  preko  sredstev  množičnega  obveščanja, medijev oziroma socialnih omrežij in v kakšnih fazah so postopki ?

MNZ: Od   inkriminacije   kaznivega  dejanja  "ščuvanje  in  javno  poveličevanje terorizma"  dalje smo obravnavali eno kaznivo dejanje, izvršeno na svetovnem spletu. Predkazenski postopek je v teku. Poleg  tega  smo  v  zadnjih  treh  letih  (2014, 15 in 16) obravnavali 113 primerov   kaznivih   dejanj   Javno  spodbujanje  sovraštva,  nasilja  ali nestrpnosti.  V  39 primerih je bila podana kazenska ovadba, 74 primerih pa je bilo na pristojno državno tožilstvo podano poročilo.

TT: Ali  slovenska  policija  ima  dovolj  sredstev ter osebja, da lahko spremlja  vse osumljence za terorizem 24 ur na dan in 7 dni na teden, tako kot npr. italijanska policija ?

MNZ: Policija  v  primeru  oseb,  ki  so  osumljene kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom,  izvaja  vse  ukrepe,  ki  so ji na voljo v skladu z zakonskimi pooblastili,  pri  čemer  izpostavljamo, da je področje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj ena od prednostnih nalog policije.

TT: Ali  ima policija v primeru osumljenih za terorizem na voljo posebna pooblastila in posebne metode (npr. policiste pod krinko), ki lahko na primer  potencialnim  osumljencem  ponudijo "lažno pomoč" pri izvedbi kaznivih dejanj (nabavo orožja, eksploziva), da bi jih na tej podlagi nato lahko prijeli ?

MNZ: Zakon  o kazenskem postopku ob zakonitih in utemeljenih razlogih med drugim predvideva   uporabo   prikritih   preiskovalnih   ukrepov,  tudi  prikrite preiskovalce.  Zakon  obenem  prepoveduje sodelovanje ali kakršnokoli pomoč oz. napeljevanje pri izvršitvi kaznivega dejanja.

TT: Ali so bile te metode že uporabljene  v Sloveniji in če - kolikokrat ter s kakšnim uspehom ?

Prikriti preiskovalni ukrepi so bili pri preiskovanju s terorizmom povezanih dejanj že uporabljeni.