četrtek, 18. september 2025 leto 30 / št. 261
Savdijci plačujejo radikalizacijo bosanskih muslimanov
Prejšnji teden je bosanski Dnevnik.ba objavil članek, v katerem je razkril, kako Savdska Arabija preko različnih nevladnih organizacij plačuje bošnjaškim muslimanov za bolj radikalno izkazovanje njihove muslimanske vere.
Dževad Galijašević, strokovnjak za varnost in protiterorizem, je tako razkril, da v Bosni in Hercegovini delujejo številne savdske nevladne organizacije, kot so »El Haramejn«, »Benevolence International« in »Taibah«, ki se že več let nahajajo na črni listi Varnostnega sveta OZN zaradi povezav z (islamističnim) terorizmom. Prav te organizacije so po navedbah Galijaševića »glavni financerji radikalizacije Bošnjakov v BiH«.
Galijašević tako navaja, da so muslimanske deležne mesečnega plačila v višino 100 evrov, v primeru če se odločijo, da v javnosti zakrivajo celotno telo v skladu s fundamentalističnim vidikom, znan za vahabizem. Isto višino denarja prejmejo moški, ki se ne bodo brili in bodo nosili dolge brade. V primeru, če celotna družina pristopi k fundamentalizmu, prejme dodatno dvesto evrov. A najbolj nevarna »postavka« je možnost, da moški podpišejo izjavo, da se bodo odzvali na poziv na džihad, ne glede kje na svetu bo potekal, v zameno za mesečno plačilo 300 evrov. Po navedbah Galijaševića je tak »cenik« že več let poznan kot »javna skrivnost« v vseh večjih mestih.
A najbolj nevarna »postavka« je možnost, da moški podpišejo izjavo, da se bodo odzvali na poziv na džihad, ne glede kje na svetu bo potekal, v zameno za mesečno plačilo 300 evrov.
Njegove trditve je potrdil Mehmedalija Nuhič, sociolog religije iz Tuzle, ki osebno pozna večje število nekdanjih bošnjaških ateistov ali pripadnikov zmerne muslimanske skupine, ki so dobili denar za »bolj čvrsto povezovanje z Alahom«. To je ponazoril s primerom ene izmed žensk v mestu, ki se je vedno oblačila po najnovejši modi. A nato je nenadoma pričela nositi burko, a je slednjo nosila le toliko časa, dokler je dobivala denar, nato pa se je vrnila nazaj k moderni modi.
Nuhič to pripravljenost za izvrševanje verskih »obveznosti« za plačilo povezuje z dejstvom, da je v Bosni in Hercegovini veliko število brezposelnih, ki lahko na ta način dobijo denar za preživetje s strani humanitarnih in nevladnih organizacij iz arabskih držav. Slednje pa na ta način širijo »arabski način življenja in prakticiranja vere«.
Da je dejavnost islamističnih ekstremistov resni problem v Bosni in Hercegovini, dokazuje tudi včerajšnja serija racij po Sarajevu. Pripadniki bosanske Sipe (Državne agencije za preiskave in zaščito) so po nalogu državnega tožilstva BiH izvajali hišne preiskave pri osebah, katere sumijo povezav z ekstremističnimi skupinami in tistimi, ki se borijo v Siriji in Iraku. Prav tako iščejo nelegalno orožje, strelivo in eksploziv. Povod za preiskavo je bila nedavna deportacija bošnjaškega ekstremista iz Avstrije nazaj v BiH.
Vrata na Orient
Občutki, ki jih danes dobi turist ob obisku bošnjaške prestolnice Sarajevo, so pestri. Brez dvoma je mesto očarljivo, sledovi državljanske vojne iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so vsaj na prvi pogled v glavnem zakriti. Precej stavb je obnovljenih, veliko je novogradenj, sledovi obstreljevanj so še najbolj vidni na fasadah stanovanjskih blokov in stolpnic. Promet je v sarajevu živahen, vrvež na ulicah pester. Kljub temu da mesto po številu prebivalcev ni kaj dosti večje od Ljubljane, daje občutek, da je večje in bolj razpotegnjeno.
Julija, ko sem obiskal Sarajevo, je bila huda vročina, zato je večina obiskovalcev Baščaršije - ta ostaja glavni magnet za turiste - iskala malce sence in lokale, kjer bi se dalo osvežiti tudi s kakšnim "špricerjem" ali ledeno mrzlim pivom. Toda ti so ostali nepotešeni, saj alkohola tam v glavnem ne strežejo. Obstajajo seveda tudi lokali in male restavracije, kjer alkohol ni zapadel prohibiciji, vendar so prevladujoči trendi znani: okrepljena vloga (islamske) religije zahteva bolj dosledno spoštovanje zapovedi, med katerimi sta prepoved uživanja alkohola in svinjine zelo pomembni. Verjetno čez nekaj let v stari sarajevski četrti Baščaršija alkohola res ne boste več dobili. Do takrat se bo okrepila tudi zgodba, ki jo boste slišali že danes: Bosanci so humoren narod, zato naj vas zatrjevanje natakarjev in oštirjev na Baščaršiji, češ da pri njih nikoli niso stregli alkoholnih pijač, spravi kvečjemu v smeh, ne pa jezo. To namreč ni res - alkohol se je iz lokalov in restavracij "umaknil" šele v zadnjih letih, medtem ko v času SFRJ nikoli ni bil "prepovedan".
A če se vrnem k sarajevskim impresijam: število arabsko napravljenih obiskovalcev bo verjetno le še naraščalo. Letos poleti jih je bilo opaziti v različnih delih mesta in če sem naprej pomislil, da gre za turiste iz muslimanskih dežel, so me domačini kasneje podučili, da to ni povsem tako. Vedno več bolje situiranih Arabcev iz zalivskih držav si v Sarajevu oziroma pod okoliškimi hribi (Bjelašnica) kupuje nepremičnine, kamor prihajajo z razširjenimi družinami poleti, ko je na Bližnjem vzhodu neznosno vroče, v Bosni pa so temperature občutno prijetnejše. Vedno več Arabcev v Sarajevu bo bržkone prineslo tudi takšne spremembe, ki ne bodo povšeči domačinom. Ti zaenkrat še brez večjega negodovanja gledajo na nepremičninsko-turistično "invazijo" z Bližnjega vzhoda. Denar je denar. Toda v Bosni in Hercegovini sta konstitutivna naroda tudi Srbi in Hrvati, ki do novih sunitskih sosedov morda ne bosta tako tolerantna kot Bošnjaki.
Dejan Steinbuch
