Ruski viri: prestreženi dron Hornet naj bi bil programiran za napade na avtobuse in reševalna vozila

Ruski vojaški analitiki in državni mediji v zadnjih tednih opozarjajo, da naj bi ameriško-ukrajinski udarni dron Hornet vseboval programsko kodo, ki cilja tudi na civilna vozila – avtobuse, reševalna in gasilska vozila –, potem ko mu zmanjka baterije oziroma ne najde vojaške tarče.

Gre za resno obtožbo, ki pa za zdaj temelji izključno na izjavah ruske strani in ni bila neodvisno tehnično preverjena.

Kaj je Hornet

Hornet je krilati udarni dron kamikaze, ki ga proizvaja ameriško podjetje Swift Beat LLC, ustanovljeno v okviru tajnega projekta White Stork (»Beli štork«) nekdanjega izvršnega direktorja Googla Erica Schmidta.

Podjetje je z ukrajinskim obrambnim ministrstvom julija 2025 podpisalo sporazum o dobavi več vrst dronov, med njimi tudi modelov dolgega dosega, kar je takrat javno potrdil tudi ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski.

Eric Schmidt, nekdanji izvršni direktor Googla in ustanovitelj podjetja Swift Beat LLC (foto: Hecker/MSC, CC BY 3.0, Wikimedia Commons)

Hornet uporablja elemente umetne inteligence za prepoznavanje in samodejno zaklepanje tarč ter naj bi bil sposoben delovati na razdaljah med 100 in 150 kilometri v ruskem zaledju; bojna glava tehta 4–5 kilogramov pri skupni masi okoli 15 kilogramov. Poganja ga elektromotor, zaradi česar je skoraj neslišen in praktično brez toplotne sledi, kar ga po navedbah strokovnjakov ščiti pred prenosnimi protizračnimi raketami s toplotnim samousmerjanjem; v končnem piku na tarčo naj bi dosegel 200–300 kilometrov na uro.

V ruskih enotah so ga poimenovali »Marsijanec-2«.

Napravo uporablja med drugim 1. korpus ukrajinske narodne garde »Azov« za udarce po ruskih logističnih poteh, predvsem po cesti R-280, ki povezuje Rostov na Donu z okupiranim Krimom prek Mariupola, Berdjanska in Melitopola.

Po oceni vojaškega analitika časopisa Bild Juliana Röpkeja stane en dron le okoli 5.000 evrov.

Da je Rusiji z elektronskim bojevanjem uspelo enega od dronov prisiliti k pristanku v nepoškodovanem stanju, so poročali ukrajinski in zahodni viri (med drugim Defense Express, Militarnyi in Forbes), zato je ta del zgodbe dobro dokumentiran.

Ukrajinske sile dron medtem stalno nadgrajujejo.

Podjetje KettleTech Labs je objavilo posnetke preizkusov, pri katerih aerostat dvigne Horneta na višino okoli 8.250 metrov in ga spusti; dron je po 42 kilometrih jadranja pristal s 95-odstotno napolnjeno baterijo, kar bi doseg lahko podaljšalo na 190–200 kilometrov.

Na fronti so bili zabeleženi tudi primerki z vgrajeno anteno satelitske povezave Starlink.

Udarni dron kamikaze med uporabo (ilustrativna fotografija: STM Kargu; Armyinform.com.ua, CC BY 4.0, Wikimedia Commons)

Trditev o civilnih tarčah

Bolj sporen je del zgodbe, ki se je v ruskem medijskem prostoru pojavil sredi julija.

Vojaški analitik in direktor Muzeja enot protizračne obrambe Jurij Knutov je v več intervjujih (Kapital-rus.ru, RuNews24.ru, Voennoe Delo, Politnavigator) trdil, da so ruski strokovnjaki po analizi prestreženega drona odkrili, da je bil ta programiran tako, da ob izteku baterije oziroma če ne najde vnaprej določene vojaške tarče (tank, oklepno vozilo, tovornjak z vojaškim tovorom) samodejno napade karkoli, kar zazna njegov računalniški vid – vključno z avtobusi, reševalnimi vozili, gasilskimi vozili in posamezniki.

Knutov je iz tega sklepal, da gre za namerno odločitev ukrajinske strani, da eksplozivno polnjenje »ne gre v nič«, ter da to po njegovem mnenju kaže na prehod Ukrajine k strategiji, ki jo označuje kot mednarodni terorizem.

Podobno trditev je 19. julija na državni televizijski hiši Vesti.ru (VGTRK) podal Dmitrij Kuzjakin, direktor in glavni konstruktor Centra za kompleksne brezpilotne rešitve, ki je dejal, da so Američani izbiro in uničenje tarče v celoti prepustili programski kodi.

Kuzjakin je že 22. junija v ruskih medijih ocenil, da se lahko pri Hornetu odločitev o uničenju tarče zgodi brez operaterja, kar naj bi ga delalo neobčutljivega na rusko elektronsko bojevanje.

Tehnična osnova za takšne navedbe sicer obstaja: po javno dostopnih opisih dron ob izgubi zveze z bazo nadaljuje nalogo samostojno in si tarčo poišče sam – sporno je le, kakšna so pravila njene izbire.

Ruski viri trditev povezujejo tudi s konkretnimi dogodki – med njimi z napadom 3. junija na redni potniški avtobus na relaciji Moskva–Simferopol pri Jenakijevu v samooklicani Doneški ljudski republiki, v katerem je bilo po ruskih navedbah 46 potnikov, 8 jih je umrlo, 11 pa jih je bilo ranjenih.

Državni časnik Rosijska gazeta je objavil strokovno oceno, da so bili pri napadu morda uporabljeni prav droni Hornet – sicer brez trditve o namerni programski usmerjenosti na civiliste.

Kaj temu nasprotuje

Pri tem velja opozoriti na tri pomembne zadržke.

Prvo, nobena od teh trditev ni podprta z javno objavljeno tehnično dokumentacijo, izvorno kodo ali neodvisno forenzično analizo – vse temelji na besedah posameznih ruskih vojaških komentatorjev in državnih medijev, ne na preverljivih dokazih.

K temu pa je prav tako potrebno dodati nasproten pridržek - da v vojnem času in času vojne megle ni neodvisnih institucij, ki bi lahko sploh izvedle takšen res nepristranski postopek.

Drugo, ukrajinska stran zatrjuje nasprotno. Ivan Stupak, nekdanji uslužbenec ukrajinske varnostne službe in vojaški strokovnjak, je za ruskojezično uredništvo poljskega Belsata pojasnil, da je bila umetna inteligenca drona trenirana na tisočih posnetkih vojaške tehnike in tovornih vozil, imela pa naj bi »vgrajeno omejitev«: naučena naj bi bila prepoznati civilne osebne avtomobile in jih ne napadati, tudi če v njih sedijo vojaki.

Zadnjo besedo pri udaru naj bi po njegovih besedah vedno imel človek.

Tretje, en od ruskih virov trditvi celo nasprotuje: administrator ruskega kanala »Land Route to Crimea« (»Zemeljska pot do Krima«), ki spremlja prometne razmere na cesti proti Krimu, je po poročanju Kyiv Posta dejal, da ukrajinski droni sistematično ciljajo vojaška vozila in velika tovorna vozila, ne pa avtomobilov in avtobusov.

Dokumentirani udari po civilnih objektih

Ne glede na to, ali je trditev o programski kodi resnična, pa zamisel, da bi ukrajinsko orožje lahko namerno zadelo civilni objekt, ni hipotetična: v zadnjih dveh letih je bilo več takšnih dogodkov dokumentiranih tudi iz neodvisnih in celo proukrajinskih virov.

Okvirne lokacije udarov po civilnih objektih, omenjenih v besedilu

V noči z 21. na 22. maj 2026 so ukrajinski droni zadeli koledž in študentski dom v okupiranem Starobelsku v Luganski oblasti. Po navedbah ruskega preiskovalnega odbora je bilo v domu 86 najstnikov, starih od 14 do 18 let; po kasnejših ruskih podatkih je umrlo 22 ljudi, 65 pa jih je bilo ranjenih.

Fotografije delno porušenega petnadstropnega doma sta objavili med drugim Euronews in Africanews, Rusija je zaradi napada zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta ZN, Kitajska pa je izrazila globoko zaskrbljenost.

Ukrajinski generalštab je potrdil, da je v območju Starobelska napadel štab ruske elitne enote brezpilotnih sistemov »Rubikon« (Center za perspektivne brezpilotne tehnologije), navedbe o civilnih žrtvah pa zavrnil kot rusko manipulacijo – neodvisno potrjeno pa je, da je bil dom s študenti zadet.

23. junija 2024 je nad plažo pri Sevastopolu eksplodirala kasetna bojna glava rakete ATACMS; po ruskih podatkih, objavljenih tudi v zahodnih medijih, je umrlo 5 ljudi, med njimi 3 otroci, več kot 150 pa jih je bilo ranjenih. Posnetki nadzornih kamer, objavljeni tudi na Zahodu, kažejo, da je bila raketa sicer prestrežena, a so se njene bombe raztresle prav nad kopališčem.

Human Rights Watch je januarja 2023 objavil poročilo, po katerem so ukrajinske sile leta 2022 v in okoli takrat okupiranega Izjuma z raketami Uragan raztresle protipehotne mine PFM (»lepestok«), kar je povzročilo vsaj 11 civilnih žrtev.

Preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice ZN je marca 2023 ugotovila, da so ukrajinske sile pri napadih na Izjum verjetno uporabile tudi kasetno municijo.

Ukrajina, ki je za razliko od Rusije podpisnica Ottawske konvencije o prepovedi teh min, je po objavah napovedala predpreiskovalni postopek.

30. decembra 2023 je bilo po ruskih navedbah pri ukrajinskem obstreljevanju središča Belgoroda ubitih 25 ljudi, med njimi 5 otrok, več kot 100 pa ranjenih; konec 2025 so v mestu žrtvam odkrili spomenik.

K temu seštevku sodi tudi omenjeni napad na avtobus pri Jenakijevu, za katerega ukrajinska stran ni prevzela odgovornosti, a ga je Rossijska gazeta neposredno povezala prav z droni Hornet.

In obratno: kaj kažejo številke o ruskih napadih

Za ruske napade primerljivih dokazov o programirani ali kako drugače dokazani namerni usmeritvi na civilne objekte ni.

Civilisti v Ukrajini umirajo predvsem kot kolateralne žrtve udarov po vojaških in energetskih ciljih, zaradi nenatančnosti orožja ali zaradi delcev sestreljenih raket in dronov ter izstrelkov lastne protizračne obrambe, ki padejo na poseljena območja.

Da tak mehanizem ni le ruska propaganda, je pokazala preiskava New York Timesa o napadu na tržnico v Konstantinovki 6. septembra 2023, pri katerem je umrlo vsaj 15 ljudi: po analizi delcev, satelitskih posnetkov in pričevanj je časopis ugotovil, da je bilo tragično zadetje najverjetneje posledica zgrešene ukrajinske rakete protizračne obrambe Buk (9M38), ne ruskega napada.

Podobno je po uničenju stolpnice v Dnepru januarja 2023 (46 mrtvih) takratni svetovalec ukrajinskega predsedniškega urada Oleksij Arestovič izjavil, da je ruska raketa Kh-22 na zgradbo padla po poskusu ukrajinskega prestrezanja; ukrajinsko letalstvo je to zanikalo in Arestovič je moral odstopiti, a je epizoda pokazala, kako pogosto je dejanski vzrok civilnih žrtev padec prestreženega ali zgrešenega izstrelka.

Ob tem so številke poučne.

Misija ZN za človekove pravice (OHCHR) je do aprila 2026 preverila 15.578 ubitih civilistov (med njimi 784 otroke) in 43.352 ranjenih od začetka ruske invazije februarja 2022. Dejanske številke so po njihovi oceni višje, 96 odstotkov preverjenih žrtev pa je bilo zabeleženih na območjih pod ukrajinskim nadzorom.

To pomeni povprečno okoli 300 preverjenih civilnih smrti na mesec v več kot štirih letih vojne – kljub ruskim napadom, ki v eni sami noči štejejo 500–600 dronov in več deset raket.

Ruska vlada po drugi strani trdi, da so ukrajinska delovanja na njenem ozemlju stala življenje 8.012 civilistov (podatek Russia Matters, maj 2026), a ZN teh številk zaradi pomanjkanja dostopa niso mogli preveriti.

Neodvisna primerjava je še izrazitejša: Oxfam je januarja 2024 izračunal, da je bilo povprečno število smrti na dan v Gazi (250) višje kot v katerem koli drugem nedavnem večjem konfliktu – Siriji (96,5), Sudanu (51,6), Iraku (50,8), Ukrajini (43,9), Afganistanu (23,8) in Jemnu (15,8).

Do julija 2026 je število ubitih v Gazi po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje, ki jih agencija AP in ZN obravnavata kot na splošno zanesljive, preseglo 73.000 (ministrstvo ne ločuje civilistov od borcev, navaja pa, da sta večina žrtev ženske in otroci) – v slabih treh letih in na ozemlju z 2,2 milijona prebivalcev, torej na prebivalca približno osemdesetkrat več kot v Ukrajini.

Preverjene smrti v Ukrajini (OHCHR ZN) in Gazi (ministrstvo za zdravje v Gazi) ter povprečno število smrti na dan po konfliktih (Oxfam)

Na isto razmerje sta v ločenih nastopih opozorila tudi dva znana ameriška komentatorja.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za razorožitev v Iraku, je že marca 2022 izračunal, da je bilo razmerje med ukrajinskimi civilnimi in vojaškimi žrtvami takrat manjše od 1 proti 10, in ocenil, da se ruska vojska civilnim žrtvam izogiba – da je celo opustila običajno topniško pripravo pred napadi, čeprav je to povečevalo njene lastne izgube.

John Mearsheimer, profesor mednarodnih odnosov na Univerzi v Chicagu, je novembra 2023 v pogovoru za podcast Lexa Fridmana dejal dobesedno: »Izraelci so na primer v enem mesecu v Gazi ubili več civilistov kot Rusi v osemnajstih mesecih v Ukrajini. Zamisel, da Vladimir Putin vodi kampanjo kaznovanja in namerno pobija veliko število civilistov, preprosto ni resnična.«

Putin je po njegovi oceni »v vseh pogledih vodil omejeno vojno«.

To seveda ne pomeni, da ruska stran nikoli ni zadela civilnih objektov: ZN in Human Rights Watch so dokumentirali tudi ruske kršitve.

Gre pa za razliko v vzorcu in obsegu: za rusko stran doslej ni neodvisno potrjenega primera programske usmeritve na civiliste, zgornji ukrajinski primeri pa so precej bolje dokumentirani.

Osnovni tehnični opis drona Hornet in dogodek njegovega prestrezanja sta torej dobro utemeljena v več neodvisnih virih.

Trditev, da je bil dron namerno programiran za napade na civiliste, pa ostaja nepotrjena: izhaja izključno iz ruskega vojaško-medijskega prostora in ji nasprotujejo tudi nekateri ruski ter ukrajinski viri.

A ob širšem kontekstu taka obtožba ni tako nepričakovana, kot se morda zdi.

Medtem ko je večina civilnih žrtev ruskih napadov posledica sofinske škode, nenatančnosti ali padajoče prestrežene municije, je za ukrajinsko stran zadevanje civilnih objektov – od Starobelska in Sevastopola do Izjuma in Jenakijeva – že večkrat dokumentirano.

Če bi koda, ki ob izteku baterije napade »karkoli«, res obstajala, bi bila torej bolj nadaljevanje že zabeleženega vzorca kot anomalija.

Ali obstaja, pa bo mogoče oceniti šele, če bo prestreženi primerek na voljo neodvisni forenzični analizi.

Viri

OHCHR / DPPA ZN, poročila in brifingi Varnostnega sveta (januar–april 2026): 15.578 preverjenih civilnih smrti, 43.352 ranjenih, 96 % na ukrajinsko nadzorovanem ozemlju.

AP, 16. julij 2026 (Gaza: več kot 73.264 ubitih po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi).

Oxfam, januar 2024 (povprečno število smrti na dan po konfliktih).

Euronews / Africanews, 22. maj 2026 (Starobilsk); Izvestija, 28. maj 2026 (končni ruski podatek: 21 mrtvih, 65 ranjenih).

New York Times, 18. september 2023 (preiskava napada v Konstantinovki).

Human Rights Watch, 31. januar 2023 (Izjum); preiskovalna komisija Sveta za človekove pravice ZN, marec 2023.

Lex Fridman Podcast #401, november 2023 (izjavi J. Mearsheimerja).

Posnetki nastopov S. Ritterja (med drugim Dan Cohen Show, marec 2022; povzeto po Naked Capitalism in Moon of Alabama).

Defense Express, vot-tak.tv (Belsat), topwar.ru, dialog.ua, glavny.tv (tehnični podatki o dronu Hornet).

Rossijska gazeta, 3. junij 2026 (napad na avtobus pri Jenakijevu).

Russia Matters, maj 2026 (8.012 civilnih žrtev po ruskih navedbah, nepreverjeno).