Rex Tillerson: Po napadu na Severno Korejo se bomo znova umaknili v Južno Korejo

Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je nepričakovano, morda namerno ali pa celo nenamerno razkril nekaj osupljivih in povsem nepričakovanih podrobnosti o tem, kako si ZDA predstavljajo »vojaško denuklearizacijo« Severne Koreje in kakšne načrte imajo ob morebitni invaziji na to državo, ob poskusu "enostranskega" uničenja severnokorejskega jedrskega potenciala.

Poleg možnosti, da Severna Koreja v primeru napada odgovori z maščevalnimi napadi na Južno Korejo in morda na ZDA same je namreč ključno vprašanje in neznani faktor pri načrtovanju takšnega »preventivnega napada« zagotovo predvsem – morebitna reakcija Kitajske. Severna Koreja namreč ob vseh težavah, ki jih povzroča tudi Kitajski, vendarle služi tudi kot »tamponsko območje«, saj si Kitajska nikakor ne želi, da bi na svojih južnih mejah imela vojake Južne Koreje ali celo ZDA. To pa bi bila seveda neizogibna posledica v primeru, če bi ZDA z zavezniki uspešno, čeprav verjetno z ogromnimi žrtvami, uspele zmagati v takšni, najverjetneje jedrski vojni.

Ali ZDA in Kitajska že načrtujeta intervencijo?   

Ameriški diplomati zato že dolga leta poskušajo Kitajsko prepričati, da naj da svoje "tiho dovoljenje" za takšno ameriško-južnokorejsko intervencijo. Brez kitajskega soglasja bi seveda svet lahko zdrsnil v še veliko nevarnejšo, zelo verjetno globalno in svetovno vojno med ZDA in Kitajsko kot največjim strateškim rivalom ZDA. Celo v primeru, ko dogovora med ZDA in Kitajsko ne bi bilo, je velika verjetnost, da bi takoj ob napadu na Severno Korejo v to državo iz smeri severa vstopila tudi kitajska vojska, da vzpostavi novo »tamponsko območje« in zadrži ameriške sile čim dlje od kitajskih meja.

Zato je bilo zelo presenetljivo, ko je Tillerson pred kolegi iz Bele hiše in Washingtona, ko je govoril o problemih s Severno Korejo na okrogli mizi Atlantskega sveta tako jasno razkril, da je Trumpova administracija Kitajski že dala zagotovila, da bodo v primeru, če bodo ameriške sile »pristale v Severni Koreji«, kot piše NYT, da bi "poiskale in deaktivirale severnokorejsko jedrsko orožje," te iste ameriške enote zgolj »opravile svoje delo in se nato umaknile.«

Tillerson, (ki je pri tem, ko je govoril, gledal v svoje zapiske), je dejal, da so »ZDA in Kitajska imele pogovore o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se nekaj zgodilo znotraj Severne Koreje, nekaj, kar ne bi začeli mi izven Severne Koreje. In da bi bilo v primeru, če bi to sprožilo neke vrste nestabilnost, bila najpomembnejša naloga zavarovanje tega jedrskega orožja, ki je že razvito. In s tem zagotoviti, da to orožje ne bi padlo v roke tistih, za katere ne želimo, da ga imajo,” je dejal Tillerson in dodal, da so s Kitajci imeli pogovore o tem, »kako bi to lahko izvedli.«

Ponovil je tudi že znana zagotovila njegove administracije, da si ZDA  ne želijo »kolapsa režima« in prav tako ne »pospešene združitve na korejskem polotoku.« »Ne iščemo nobenega izgovora, da bi našo vojsko poslali severno od demilitariziranega območja,« je dejal Tillerson. Toda, če bi bile ZDA »prisiljene« v ukrepanje, potem bi bile zadeve po njegovi oceni drugačne. »Imeli smo pogovore o tem. Če bi se nekaj zgodilo in bi morali preko razmejitvene črte, potem smo Kitajcem dali zagotovila, da bomo šli nazaj in se umaknili južno preko 38-tega vzporednika, ko bi okoliščine to dovoljevale,« je dejal Tillerson.

Z drugimi besedami bi ameriška vojska v tem primeru ozemlje Severne Koreje prepustila kitajski vojski, ali pa bi Kitajski in Južni Koreji prepustile dogovor o tem, kdo bo nadzoroval preko 120 000 kvadratnih kilometrov veliko površino ozemlja Severne Koreje, na katerem živi okoli 25 milijonov pogosto lačnih prebivalcev.

Vendar pa je Severna Koreja že v preteklosti dokazala, da so se napovedi o skorajšnjem »kolapsu« pokazale kot neutemeljene. Še več, celo v primeru, če bi prišlo do padca režima, so vsoki ameriški častniki že izrazili zaskrbljenost, ker bi v tem primeru nekateri častniki vojske Severne Koreje v svojem zadnjem, obupnem dejanju pred porazom morda lahko še vedno izstrelili jedrsko orožje na Južno Korejo ali na Japonsko. Še več, orožje bi lahko detonirali celo na ozemlju Severne Koreje, da bi tako onemogočili okupacijo države. Ni jasno, koliko jedrskega orožja Severna Koreja v tem trenutku sploh ima, saj so ocene strokovnjakov različne – od 15 pa do 80 jedrskih projektilov.

Zakaj Kitajska ne bo rešila Severne Koreje

Vendar pa se strokovnjaki strinjajo, da bi vsak napad ZDA in zaveznikov na Severno Korejo zagotovo sprožil odziv Kitajske. »Washington bi moral računati na to, da bi kakršenkoli konflikt na korejskem polotoku, v katerem bi bile udeležene velike ameriške sile, povzročil veliko kitajsko intervencijo,« ocenjuje Oriana Skylar Mastro, profesorica varnostnih študij na univerzi Georgetown, ki je v časniku Foreign Affairs nedavno objavila članek s provokativnim naslovom »zakaj Kitajska ne bo rešila Severne Koreje«.

Po njeni oceni bi si Kitajska v primeru ameriške intervencije »najverjetneje poskusila zagotoviti nadzor nas ključnim ozemljem, skupaj s področji z severnokorejskim jedrskim orožjem, ki se v večini primerov nahajajo v stokilometrskem pasu ob kitajsko-severnokorejski meji." Zaradi geografskih prednosti bi enote kitajske vojske do teh območij najverjetneje prišle prej, kot enote ZDA ali Južne Koreje.

Zanimivo je, da so v preteklosti ameriški strokovnjaki ocenjevali, da bodo kitajske sile v primeru invazije v Severno Korejo pomagale severnokorejskim vojakom, da pa sedanji načrti kitajske vojske predvidevajo, da bodo naleteli na odpor in ne na podporo severnokorejskih enot. Zanimivo je tudi, da so se pričeli oglašati tudi nekateri kitajski akademiki, ki ocenjujejo, da bi ZDA in Kitajska v zvezi s Severno Korejo morale pripraviti »skupno strategijo«, kar je bilo samo še pred nekaj leti nekaj popolnoma nemogočega. Vsekakor pa je prav tako jasno, da Kitajska celo v primeru nekakšnega (s strani ZDA?) izzvanega »kolapsa« sedanjega vodstva Severne Koreje ne bo pristala na prisotnost ameriških vojakov severno od demilitariziranega območja. Res pa je tudi, da takšna razmišljanja zelo povečujejo možnost, da se res zgodi poskus »vojaške denuklearizacije« Severne Koreje.