REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Račak: 26 let od lažnega »srbskega masakra nad Albanci«, pretveze za napad NATO na ZRJ in rušenje mednarodnega reda

Račak: 26 let od lažnega »srbskega masakra nad Albanci«, pretveze za napad NATO na ZRJ in rušenje mednarodnega redaWalker v Račku. Vir: X, posnetek zaslona

Novinar Kit Klarenberg je opozoril, da je minilo že 26 let od dneva, ko je »CIA leta 1999 uprizorila lažni pokol na Kosovu, s čimer je Natu zagotovila ključno pretvezo za zločinsko 78-dnevno bombardiranje Jugoslavije.«

»To je pomembna zgodovinska lekcija o tem, kako Zahod rutinsko oroži propagando grozodejstev v službi vojne.

Še ena psihološka operacija pred Natovo kampanjo bombardiranja je bila konferenca v Rambouilletu – to so bili lažni 'mirovni' pogovori, na katerih je bilo Jugoslaviji dana na izbiro, da bo ali bombardirana, ali pa da sprejme nekaj popolnoma norih, nerazumnih pogojev, o katerih se ni bilo mogoče pogajati in ki jih nobena vlada ne bi mogla sprejeti.

Njihovo bistvo je bilo zagotoviti zavrnitev Beograda,« je zapisal Klarenberg.

Kar je sledilo, je v pomembni meri vplivalo na razmere najprej v jugovzhodni Evropi, nato pa v vsem svetu.

Minilo je namreč 26 let od spopada med varnostnimi silami Srbije in pripadniki albanske t. i. »Osvobodilne vojske Kosova« (OVK/UČK/KLA) v vasi Račak v občini Štimlje na Kosovu in Metohiji.

Ta spopad 15. januarja leta 1999 je bil nato povod za Natovo bombardiranje takratne ZR Jugoslavije (ZRJ) na podlagi poročila verifikacijske komisije OVSE, ki jo je vodil Američan William Walker, ki je imel diplomatski status, čeprav je bil v resnici vedno tesno povezan z ameriškimi obveščevalnimi službami.

Do bombardiranja Srbije in Črne gore, ki sta sestavljali ZRJ, je prišlo 24. marca 1999 s kršitvijo Ustanovne listine OZN in brez odločitve Varnostnega sveta OZN.

Bombardiranje je trajalo 78 dni.

Jugoslavija 1999
ZRJ leta 1999. Vir: Arhiva Insajder.com

Poročilo OVSE je trdilo, da so bili v Račku ubiti civilisti, kljub številnim nasprotnim dokazom, ki jih je ponudila jugoslovanska stran.

V vasi Račak se je v noči med 14. in 15. januarjem 1999 začel spopad med varnostnimi silami ZRJ in pripadniki tako imenovane Osvobodilne vojske Kosova (OVK).

Srbska stran je vztrajala, da so trditve Prištine o »poboju civilistov« v Račku laž in da je šlo za spopad z borci teroristične OVK.

Ekipa forenzikov je za revijo Foreign Science International objavila poročilo, ki brez dvoma dokazuje, da je masaker v Račku - laž.

Analiza vseh ugotovitev, predloženih ICTY se z družbenih omrežij pogosto briše.

Do akcije je prišlo zaradi informacij, da je v vasi močno oporišče tako imenovane OVK in da se na tem območju dogaja vrsta napadov in umorov pripadnikov srbske policije.

Ta spopad 15. januarja leta 1999 je bil povod za Natovo bombardiranje ZR Jugoslavije na podlagi poročila verifikacijske komisije OVSE, ki jo je vodil Američan William Walker.

Po spopadu med srbsko policijo in albanskimi skrajneži v vasi Račak je sledila obtožba, pri kateri je vztrajal zlasti William Walker, da se je zgodil »pokol nedolžnih civilistov«.

Walker je bil takrat na Kosovu in Metohiji v vlogi vodje verifikacijske misije OVSE.

Takratna verifikacijska misija OVSE, ki jo je vodil Walker, je za dogodke v Račku obtožila srbske varnostne sile, dogodek pa je bil odločilen za odločitev zahodnih držav pod taktirko ZDA o bombardiranju ZR Jugoslavije.

Preiskovalna sodnica Danica Marinković, ki se je takrat ukvarjala s primerom Račak, je večkrat izjavila, da je Walkerjeva ocena, da sta se v Račku zgodil poboj in vojni zločin - laž.

V zadnjem nagovoru je poudarila, da je bila resnica znana vsem odločevalcem (na Zahodu) že od samega začetka, tudi tistim, ki so se odločili za bombardiranje takratne ZRJ, a jim to dognanje ni bilo v interesu.

»Resnica, ki sem jo takrat ugotovila kot preiskovalna sodnica, velja še danes, to je, da v Račku ni bilo poboja civilistov, ampak da je šlo za legitimno akcijo srbske policije proti t. i. teroristom Osvobodilne vojske Kosova (OVK/KLA),« je za Tanjug povedala preiskovalna sodnica.

Marinkovićeva je poudarila, da Walker ni čakal, da pristojni organi predstavijo dejstva, ugotovljena s preiskavo, ampak je medijem takoj predstavil svojo verzijo dogodkov.

Povedala je še, da so ji tri dni preprečevali vstop v vas, a da ji je na koncu s pomočjo in podporo policije, ki je zavarovala kraj dogodka, uspelo.

Na sojenju na sodišču ICTY so nekatere priče trdile, da v vasi ni bilo borcev oziroma teroristov.

Toda poveljnik OVK jih je (tvit spodaj) demantiral in potrdil, da jih je bilo borcev OVK/KLA v Račku kar 47.

»Sestavila sem ekipo in poskusila vstopiti (v Račak) 15., 16. in 17. januarja, takoj po dogodku.

Toda tujci so mi grozili, niso me hoteli spustiti, streljali so na nas.

Takoj ko smo vstopili v vas, so tako streljali, da smo se morali umakniti, a 18. januarja nam je uspelo vstopiti,« razkriva preiskovalna sodnica Danica Marinković.

Ko so ji vendarle dovolili vstopiti v Račak, kot poudarja, ni bilo nikjer nikogar na spregled.

»Niti človeka niti živali. Obhodili smo vso vas, našli hišo, kjer je bil njihov (OVK/UČK) štab, v tej hiši smo našli orožje, strelivo, uniforme z oznako 'KLA' (OVK), večje količine hrane, pisalni stroj in sezname vojakov na službi, ki so bili na bolniški. Vse to so dokazi, ki obstajajo še danes,« poudarja Marinkovićeva.

Poudarja tudi, da je haaško sodišče sprejelo resnico, da pokola v Račku ni bilo.

Domnevni zločin v Račku je bil namreč po pregledu dokazov tiho umaknjen iz obtožnice proti Slobodanu Miloševiću.

»Vse to so dokazi, ki smo jih predstavili v Haagu, kjer sem pričala kot priča obrambe nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.

Predložila sem dokaze, resnico, ki sem jo ugotovila, tisto, kar sem neposredno videla kot preiskovalna sodnica na terenu in na kraju, in potem je bil Račak iz obtožnice izločen.

To je bil velik uspeh in zmaga naše države,« je spomnila preiskovalna sodnica Danica Marinković.

Po rezultatih preiskave državne ekipe patologov so identificirali 37 oseb.

Izvor treh oseb ni pojasnjen, domneva se, da niso bili muslimani.

Med žrtvami je bila tudi ženska, hči poveljnika t. i. OVK, ki je prav tako sodelovala v bojih.

Parafinske rokavice so pokazale, da so skoraj vsi uporabljali orožje.

Preiskavi se je nato pridružila ekipa patologov iz Finske pod vodstvom Helene Ranta.

Resnica, ki sem jo takrat ugotovila kot preiskovalna sodnica, velja še danes, to je, da v Račku ni bilo poboja civilistov, ampak da je šlo za legitimno akcijo srbske policije proti t. i. teroristom OVK.

Sledila je skupna preiskava.

Finska sodnica Helena Ranta je izpodbijala veljavnost metode parafinskih rokavic kot zastarele, čeprav je bila na področju nekdanje Jugoslavije vedno veljavna.

Na novinarski konferenci, ki jo je imela 17. marca v Prištini, je na območju OVSE uporabila izraz »zločin proti človečnosti.«

Tolmačila je, da so bili žrtve civilisti, neoboroženi, saj, kot je zatrdila, »v žepih niso imeli streliva«.

Toda kar 37 mrtvih Albancev je bilo pozitivnih na parafinski test, kar pomeni, da so streljali z orožjem, oblečeni pa so bili tudi v uniforme.

Ker se je srbska policija iz vasi Račak zaradi napadov OVK umaknila, pa so jih naslednji dan našli v civilnih oblekah in na drugih lokacijah.

To je omogočilo lansiranje trditev o masakru.

Za kakšne civiliste gre, pa kaže zgornja nit - velik del jih je bil pripadnikov OVK z znano zgodovino napadov na srbsko policijo in vojsko.

Ranta je kasneje pričala, da je Walker pritiskal nanjo, naj napiše sporno poročilo, saj je mislila, da je pričakoval, da bo podprla njegovo razlago dogodka, ki je s prstom kazala na zločin, ki naj bi ga zagrešili Srbi.

V bombardiranju, ki se je začelo 24. marca in je trajalo 78 dni, so bili močno poškodovani civilna infrastruktura, gospodarski objekti, šole, zdravstvene ustanove, mediji in kulturni spomeniki na ozemlju Srbije.

Umrlo je med dva in pol in tri tisoč ljudi, večinoma civilistov.

Bombardiranje se je končalo 10. junija s sprejetjem resolucije 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov in podpisom Kumanovskega sporazuma, s katerim je oblast na Kosovu in Metohiji prevzela mednarodna vojaška uprava.

Začasne oblasti v pokrajini so 17. februarja 2008 enostransko razglasile neodvisnost, ki pa jo Srbija in večina članic OZN ne priznavajo.

Zadeva Račak je bila del haaške obtožnice proti več visokim funkcionarjem ZRJ na čelu s takratnim predsednikom Slobodanom Miloševićem, a je tožilec ta del obtožnice opustil.

Milošević je umrl v celici haaškega zapora, v procesih proti Nikoli Šainoviću, Milanu Milutinoviću in generalom vojske ZRJ pa je Haag obupal nad Račkom.

Spomnimo, Washington je leta 1998 še podpiral oblasti ZRJ in obsojal OVK kot teroristično organizacijo, nato pa so ameriški diplomati pristop spremenili in pričeli podpirati OVK/KLA.

Skupaj so se tudi slikali, pozneje pa so aktivno sodelovali pri napadih na državo iz smeri Albanije.

Priština sicer še vedno vztraja, da je šlo za »masaker civilistov«, zato je tamkajšnje tožilstvo v začetku leta 2023 izdalo mednarodne tiralice za 18 Srbi, osumljenimi »umorov v Račku«.

Postavljeni pa so tudi spomeniki, ki razglašajo lažno »resnico« o srbskem poboju civilistov, ki so bili zaradi oboroženega napada OVK na srbske policiste v resnici žrtve uspešne policijske akcije.

Intervencija NATO proti ZRJ se je končala z razglasitvijo neodvisnosti pokrajine Kosovo od Srbije in priznanjem nove »države« s strani ZDA in večjega dela evropskih držav, kar je v večini svetovne javnosti sprožilo očitke o kršenju mednarodnega prava ter okrepilo uporabo sile v številnih podobnih primerih v svetu, predvsem pa na vzhodu Evrope, od Gruzije in Azerbajdžana pa vse do Ukrajine.

Na družbeni omrežjih se je ob Klarenbergovi objavi znova razvila živahna debata.

Tistim, ki so vztrajno ponavljali neresnico o tem, da naj bi srbki policisti hladnokrvno likvidirali Albance je Klarenberg v odgovor ponudil kar evropsko forenzično preiskavo, ki je pokazala, da je bil iz bližine ustreljen le en od albanskih napadalcev na srbsko policijo iz Račka.

A to dejstvo v Prištini nima veliko veljave:

Glavni avtor laži o masakru v Račku je o tem celo napisal knjigo in se nato takole objemal (zgoraj) s sedanjim predsednikom kosovske vlade Albinom Kurtijem.

Pravi celo, da bi bil ponosen, če bi ga pokopali v Račku, mestu njegove največje spletke.

V resnici pa to, da so bili padli civilisti v Račku znani pripadniki OVK (KLA), slikani z orožjem v roki in dokazano pripadniki oborožene organizacije kaže, da gre za izmišljen srbski zločin. 

Ustvarjen v politično-vojaški kuhinji ZDA, z namenom očrnitve države, ki se je interesom Združenih držav postavljala po robu.

In danes, ko smo medtem videli, kako po tem receptu rušijo države še naprej, od Iraka, Libije in Sirije do Ukrajine ter Gruzije - takšnim in podobnim zgodbam verjame le še peščica zaslepljenih...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke