Pozor: Izrael manipulira tudi z – umetno inteligenco!

Včeraj je spletna stran »Drop Site News« objavila raziskavo, ki razkriva prvo dokumentirano državno kampanjo namenjeno neposrednemu vplivanju na odgovore umetne inteligence.

NEW: Israel is spending millions of dollars to influence AI chatbots—and according to a new Drop Site investigation, it’s working.

Former Trump campaign manager Brad Parscale is overseeing a network of websites created for the Israeli government that are increasingly… pic.twitter.com/lrS7lkf6Q9

— Drop Site (@DropSiteNews) July 28, 2026

Izraelska vlada namreč plačuje nekdanjega Trumpovega kampanjskega menedžerja Brada Parscalea 4,5 milijona dolarjev mesečno — skupaj že okoli 46,5 milijona dolarjev — za ustvarjanje omrežja spletnih strani, ki niso namenjene ljudem, temveč algoritmom.

Ključni element te zgodbe ni samo denar, pač pa razkrivanje spornih poti, po katerih želijo manipulatorji doseči svoje podle cilje.

V pogodbi med Parscaleovo firmo Clock Tower X in izraelsko vlado piše: »websites and content to deliver GPT framing results on GPT conversations,« oziroma »spletna mesta in vsebine za zagotavljanje rezultatov uokvirjanja GPT v pogovorih GPT.«

 To ni metafora. To je poslovni cilj, zapisan v uradnem dokumentu.

Parscaleova ekipa je za doseganje tega cilja ustvarila deset spletnih strani, od katerih vsaka promovira drugačen izraelski narativ:

- Allyvia.org — zagovarja vojaško sodelovanje ZDA–Izrael

- Paxpoint.org — prikazuje Izrael kot "narod miru"

- FactSignal.org — se predstavlja kot fact-checking platforma, vendar zavrača obtožbe o genocidu in diskreditira ubiti palestinske novinarje kot člane Hamasa

- Ostale strani zagovarjajo skladnost Izraela z mednarodnim pravom, zaščito civilistov in prikazujejo humanitarno pomoč, ki da jo zagotavlja Izrael.

Te strani imajo povprečno le nekaj sto človeških obiskovalcev na mesec.

Njihova prava publika so spletni pajki, iskalniki in — predvsem — AI modeli.

Vsebine so strukturirane z jasnimi povzetki, alinejami in številnimi povezavami, točno tako, da jih algoritmi lažje »pojedo«.

Zadeva ob tem, na žalost – dokazano deluje.

Drop Site je namreč izvedel teste na več priljubljenih klepetalnikih umetne inteligence.

Rezultati pa so zaskrbljujoči:

Ko so vprašali model umetne inteligence (znan po verodostojnih podatkih) Perplexity, ali je vojaško sodelovanje z Izraelom koristno za ZDA, je odgovoril z eno samo besedo: »Yes.«

Kot glavni vir je navedel Allyvia.org — Parscaleovo stran!

marionete.jpg

Microsoft Copilot in Google Gemini sta prav tako citirala strani iz Clock Tower omrežja.

ChatGPT in Claude sta sicer pokazala, da nista bila neposredno trenirana na teh podatkih, vendar sta lahko pridobila strani prek spletnega iskanja.

Ključno je, da Perplexity in Copilot uporabnikom nista poudarila, da gre za vsebine, ustvarjene v okviru izraelske vladne pogodbe.

FARA (Foreign Agents Registration Act), zakon o registraciji tuih agentov, ki velja v ZDA (V Evropi pa tega nimamo, Evropsko sodišče tako registracijo celo prepoveduje!) zahteva obvestilo na dnu vsake strani, vendar to uporabnik chatbota vidi šele, če klikne povezavo in pomakne do konca strani.

Najnevarnejši del kampanje pa ni citiranje v realnem času, temveč vstop v »trening podatke prihodnjih modelov.«

Parscaleove strani so bile med januarjem in junijem 2026 arhivirane 912-krat s strani Common Crawla — neprofitne organizacije, ki upravlja masivno zbirko podatkov za treniranje jezikovnih modelov.

Common Crawl je osnova industrije; po ocenah je uporabljen za 80 % tokenov pri treniranju GPT-3.

Raziskave kažejo, da je za uspešno manipulacijo AI modelov potrebno presenetljivo malo dokumentov.

To pomeni, da če bo ta vsebina ostala v trening podatkih, bodo prihodnji modeli — ChatGPT-5, Claude-4, Gemini-3 — že »prednastavljeni« z izraelskimi narativi, ne da bi uporabnik to vedel ali to mogel izslediti.

Kampanja se ne ustavi pri spletnih straneh. Parscale vodi tudi masovno SMS-akcijo, v kateri Američane kontaktirajo boti pod pretvezo organizacije »Friends for Peace.«

Sporočila se začnejo prijazno: »Hi, jaz sem John iz Prijateljev miru. Hitro vprašanje za ljudi v Illinoisu glede Izraela in Irana. Imate sekundo?«

Težava pa je naslednja: »Prijatelji miru« ni registrirana neprofitna organizacija niti kaj podobnega.

Ne obstaja. Ko je Wall Street Journal Parscalea vprašal, ali gre za resnično organizacijo, je odgovoril: »Kako definirate resnično organizacijo?«

To ni le vprašanje etike.

To je vprašanje pravnega varstva predvsem ameriških državljanov (posredno pa tudi evropskih) pred tujo državno propagando, ki jo financirajo — ironično — z ameriškimi davkoplačevalskimi sredstvi (prek izraelske pomoči ZDA).

Parscaleova pogodba je le del večje slike. Po poročanju »Quincy Institute« je Izrael od leta 2023 porabil več kot 100 milijonov dolarjev za tuje lobiranje v ZDA pod FARA.

Leta 2026 je na poti, da postane največji posamezni porabnik za vplivne operacije v ZDA.

Edina dobra novica je, da kljub takšnim naporom v javnoti še vedno ostaja dovolj kritičnih glasov, ki počasi a zagotovo spreminjajo popačeno sliko o Izraelu.

Nek izraelski uradnik je za Time celo priznal frustracijo: »Besni smo na Brada Parscala...Plačali smo mu veliko denarja. A kaj smo dobili z njim? Stvari so postale samo še slabše.«

Profesor Stephen Walt, soavtor knjige "The Israel Lobby" ki jo je napisal skupaj s profesorjem Johnom Mearsheimerjem, opozarja, da so te vrste operacij pogosto kontraproduktivne: »Ko država enkrat slovi po nenehnem izmišljanju in jo vedno znova ujamejo pri tem, da si stvari izmišljuje, potem čedalje več tega početja poslušalcem samo sporoča, da prihaja še več neumnosti.«

Na koncu se lahko vprašamo tudi, ali podobna skrita kampanja obstaja tudi pri najvčji konkurenci »zahodnih« modelov umetne inteligence (AI, UI). To je legitimno in pomembno vprašanje, še posebej v luči želje po multipolarni perspektivi, ob tem pa so v zadnjem času nekateri kitajski modeli dosegli ali celo presegli najboljše ameriške (predvsem Kimi, pa tudi DeepSeek, Qwen in drugi).

Študija, objavljena v reviji »Nature« (maj 2026), je pokazala, da državno usklajeni mediji vplivajo na odgovore AI chatbotov, zlasti ko so vprašanja zastavljena v kitajščini.

Vendar je ključna razlika v mehanizmu:

Kitajska uporablja transparentno, zakonsko urejeno cenzuro.

Prek Uprave za kibernetski prostor (CAC) vlada izrecno določa, katere vsebine so dovoljene. Veliki kitajski modeli — DeepSeek, Qwen, GLM, Kimi — so trenirani na podatkih, ki so filtrirani skozi to cenzuro. Uporabniki to vedo. To ni skrivnost. Trditve, ki na kitajskem veljajo za zahodne dezinformacije – kar tudi pogosto so, na primer laži o zatiranju Ujgurov, enostranski pogledi na neobstoječi »pokol« na Tienanmenu in podobno – pač ne pridejo skozi njo.

Izrael pa uporablja skrito, subverzivno kampanjo.

Namesto da bi javno zahtevala cenzuro, izraelska vlada ustvarja lažno neodvisne vire, ki se infiltrirajo v trening podatke in iskalne indekse.

Uporabniki ne vedo, da je vir, ki ga citira AI, dejansko plačana propaganda tuje države!

Kitajska cenzura vsekakor je represivna in omejuje svobodo izražanja.

Vendar je Kitajska prepričana, da je ob soočenju z zahodnimi informacijskimi sistemi v tem trenutku nujna, predvsem zaradi obrambe drugih, za Kitajsko pomembnejših človekovih pravic.

In da te napredujejo, vidimo iz leta v leto.

Ob tem je kitajska cenzura tudi predvidljiva. Uporabnik dobro ve, s čim ima opravka.

Izraelska kampanja je subverzivna — uporabnik misli, da dobiva nepristranski AI odgovor, medtem ko je ta oblikovan s strani tuje vlade prek skritih kanalov.

Iz vidika mednarodnega prava in človekovih pravic ta primer odpira več vprašanj: V ZDA, še bolj v Evropi bi se morali vprašati, ali zakoni, kot so FARA sploh zadoščajo?

Trenutna zakonodaja zahteva obvestilo na spletni strani, vendar ne ureja, kako AI modeli citirajo te vsebine.

Chatbot, ki navaja izraelsko plačano propagando brez jasne oznake, krši duh FARA, če ne tudi črko.

Ob tem to, kar počne Izrael, krši tudi mednarodno pravo.

Pravica do dostopa do informacij (člen 10 EKČP) in Evropska konvencija o človekovih pravicah zagotavljata pravico do prejemanja informacij.

Vendar ta pravica vključuje tudi pravico do poznavanja izvora informacij.

Če AI sistem skrije, da gre za tujo državno propagando, to ogroža informacijsko avtonomijo posameznika.

Izrael utemeljuje svoje ukrepe z bojem proti »antisemitizmu.«

Vendar je razmerje med sredstvi (46,5 milijona dolarjev za manipulacijo AI) in navedenim ciljem tako široko, da postane očitno, da gre za širšo kampanjo za kontrolo pripovedi, ne pa za zaščito pred sovražnim govorom.

Parscaleova firma SparkFire Technologies ob tem uporablja AI bote za masovno SMS komunikacijo z 45-odstotno stopnjo prepričevanja. 

To ni več javna diplomacija.

To je vmešavanje v demokratične procese tuje države. Izraelska kampanja ni le tehnološki problem. Je sistemski problem.

Kaže, kako lahko država z dovolj denarja in tehničnega znanja manipulira orodja, ki jih milijoni ljudi uporabljajo kot vir »nevtralne« informacije. K temu pa bi lahko dodali tudi sodobne evropske mehanizme, preko katerih tudi v Sloveniji, kot kaže primer Oštra in podobnih organizacij, stekajo milijoni z enim samim ciljem – nadzorom informacijskega prostora.

ostro_naslovnica.png

V Oštru res »preiskujejo« baze podatkov – a te baze dobijo »filtrirane« preko organizacij, večinoma plačanih s strani ameriške vlade in njenih posrednikov, ki priznavajo, da cenzurirajo do ZDA kritične vsebine!

Koliko je takšna preiskava potem res še neodvisna?

Za uporabnike pa velja znano opozorilo: Nikoli popolnoma ne zaupajte nobenemu modelu umetne inteligence. Preverjajte, če dobite odgovor na politično vprašanje, pa ga preverite tudi z več modeli (vključno s kitajskimi). In preverit vire – če AI citira spletno stran, ki je ne poznate, preverite, kdo jo financira.

In še končno spoznanje: V svetu, kjer AI postaja glavni posrednik med človekom in informacijo, ni dovolj, da modeli »ne lažejo.«

Morajo tudi povedati celotno resnico o viru — in to je trenutno področje, kjer tako zahodni kot kitajski modeli odpovedujejo, čeprav na različne načine.