Peta obletnica priključitve Krima: namestitev bombnikov na Krimu kot odgovor na nameščanje raket v Romuniji

Pete obletnice priključitve polotoka Krim k Rusiji so na polotoku spmnili s proslavami,  koncertom na prostem in obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Po drugi strani pa so v EU, ZDA in Ukrajini protestirali in ponovno poudarjali, da gre za nezakonito »prigrabljanje ozemlja«, zaradi katerega je Rusija tudi pod sankcijami zahodnih držav.

Istočasno je ruski predsednik »vrnil žogico« tako, da je dejal, da bo Rusija »vsekakor morala prekiniti sankcije EU«, v kolikor bo EU »ukinila sankcije Rusiji« in da ta informacija »ne bo razveselila domače proizvajalce hrane.«

Je pa za kaj takšnega v tem trenutku seveda malo možnosti, čeprav sankcije povzročajo škodo tako EU kot Rusiji in prav tako ni verjetno, da bodo pripeljale do spremembe ruskih odločitev.

Varnost ima namreč v geopolitiki velikih držav prednost pred gospodarskimi zadevami.

Rusija si je namreč Krim pripojila po vrsti potez »zahoda«, s katerimi so ZDA in članice EU kršile ozemeljsko neodvisnost številnih držav (Libije, Sirije, Iraka) in tudi (na primer v primeru Kosova) priznale enostranske ozemeljske spremembe oziroma odcepitev dela ozemlja kot nekaj povsem legitimnega.

Hkrati je do pripojitve Krima prišlo šele po prevratu v Ukrajini, ki ga v Rusiji označujejo za »puč« in ki je na oblast prinesel s strani ZDA izdatno podprte politike, ki so Ukrajino želeli čim prej priključiti EU in zvezi NATO.

To pa bi Rusijo dobesedno odrezalo od dostopa do edinega »toplega morja« in pregnalo iz Krima, na katerem je velika večina prebivalcev še danes – Rusov.

Pri tem je okoli 27 000 kvadratnih kilometrov ozemlja bilo del Rusije vse do leta 1954, ko je ozemlje Krima Ukrajini samovoljno priključil nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščev.

Po ceni pravnikov je bilo to storjeno nezakonito. To je bila v Sovjetski zvezi samo formalna odločitev brez nekih večjih posledic, toda ko so republiške meje leta 1991 postale državne meje, se je Krim znašel v neodvisni Ukrajini.

Črnomorska flota je tako ostala na ozemlju Ukrajine, ki je vse hitreje stopala po poti približevanju EU in ZDA, hkrati pa je izvajala tudi ukrainizacijo polotoka.

Poskus vstopa Ukrajine v carinsko območje EU in s tem de facto prekinitev gospodarskih vezi z Rusijo je seveda izzval konflikt velikih razmer, ki je privedel celo do prave vojne, v kateri pa je Rusija na vse mogoče načine poskušala prikriti svojo neposredno vpletenost.

V petih letih po priključitvi, izvedeni po referendumu, je Krim z matico Rusijo povezan tudi z mostom, nova elektrarna pa na bi rešila tudi večino problemov z elektriko na polotoku, ki so nastali po izključitvi Krima iz ukrajinskega električnega sistema. Ukrajina je ob proslavah na Krimu seveda protestirala zaradi »kršitve ozemeljske celovitosti« Ukrajine, vendar proslav na Krimu to ni zmotilo.

Zahodne države so ob obletnici spomnile tudi na usodo ukrajinskih mornarjev, ki jih je ob incidentu lani zajela ruska obalna straža in zahtevale njihovo izpustitev.

Namestnik ruskega veleposlanika v OZN Dmitrij Poljanski pa je dejal, da bo preiskava določila, »kaj je raven njihove krivde.«

Po njegovem oceni to ni »najvišja krivda« saj naj bi bili bolj krivi tisti »V Kijevu ali drugje, ki so jim dali ukaz da naj vstopijo v naše ozemeljske vode, da bi izzvali našo obalno stražo« in da je veliko znakov, ki kažejo, da so bili ti mornarji »namenjeni žrtvovanju.«

Ob obletnici je Rusija na Krimu razporedila tudi bombnike Tu-22M3. Šlo naj bi za odgovor na razporejanje ameriških raket v Romuniji, saj naj bi bilo s tem, kot je ocenil predsednik obrambnega komiteja Sveta federacije Rusije Viktor Bondarev, s tem drastično spremenjeno razmerje sil v regiji.

Bondarev je tudi dejal, da je od vstopa Krima v Rusijo zelo spremenjena tudi vojaška prisotnost na Krimu.

»Tam se sedaj nahaja močna grupacija ruske vojske, ki se stalno povečuje. Trenutno so nameščeni sistemi S-300, S-400, Buk-M2, Pancir-S1, kot tudi dve modifikaciji raket Iskander. Poleg tega so tam tudi obalni raketni sistemi Bal in Bastion, ki so opremljeni z najsodobnejšimi hipersoničnimi raketami. Nameščene so tudi podmornice Novosibirsk in Rostov-na-Donu«, je preciziral in dodal, da je Črnomorska flota danes resen zaščitnik jugozahodne Rusije.

»Če ne bi prišlo do operativne vrnitve Krima in Sevastopola v sestavo Rusije, bi ta ozemlja končala pod protektoratom Amerike. ZDA bi z bliskovito hitrostjo tam namestile svoje bojne komplekse,« je dodal Bondarev in opozoril, da bi ZDA lahko minirale tudi dno Bosporja in s tem preprečile izhod ruske mornarice.

»Danes je to izključeno. Sistemi Iskander nadzorujejo celotno obalo Črnega morja, vključno z Bosporjem. Noben nasprotnik več ne more blokirati ruske flote,« je dejal Bondarev.