torek, 23. april 2024 leto 29 / št. 114
Pahor v Beogradu in Prištini leporečil, na koncu pa pozval k odpravi schengenskih vizumov za - prebivalce Kosova
Pahor, Vučić in Osmanijeva. Vir: UPRS
Slovenski predsednik Borut Pahor se po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu in s predsednico Kosova Vjoso Osmani v Prištini danes srečuje s pripadniki 44. slovenskega kontingenta, ki delujejo v operaciji Kfor.
Z visokimi vojaškimi predstavniki iz poveljniške strukture Kfor, med drugim tudi s poveljnikom Kfor in poveljnikom regionalnega poveljstva Zahod, bo opravil pogovore o aktualnih splošnih razmerah na Kosovu, o aktivnostih in stanju v operaciji ter o prihodnjem sodelovanju slovenskega kontingenta, so sporočili iz kabineta.
Alternative headline: Borut Pahor ponovno gradi neekonomičen energetski projekt. https://t.co/XF4ZJNowbZ
— pengovsky (@pengovsky) November 29, 2021
Medtem pa mediji v Srbiji in Kosovu poudarjajo različne poudarke Pahorjevih nastopov.
Ti nastopi so bili tudi vsebinsko takšni, da je vsaka od strani v sporu slišala le tisto, kar ji je bilo v interesu.
V Srbiji je Pahor poudarjal predvsem pomen dialoga s Prištino in nadaljevanja reform države, pogajanjih Srbije z EU in njeni domnevni širitvi, o nujnosti nespreminjanja meja in dobrih odnosih med državama, česar pa - ni omenjal v Prištini.
Na Kosovu pa je Pahor izražal razumevanje za želje Prištine po priznanju Kosova s strani petih članic EU, ki Kosova ne priznavajo kot državo, ob tem je poudarjal zasluge Slovenije za mednarodno priznanje Kosova in podobno – česar pa ni omenjal v Srbiji.
Na novinarsko vprašanje v Beogradu, ali sta s srbskim predsednikom govorila o tem, »zakaj EU ne obsoja vse pogostejših izjav albanskih predstavnikov o oblikovanju Velike Albanije?«, je Pahor odvrnil, da nima pristojnosti, da bi lahko odgovarjal v imenu EU, meni pa, da izjave o spreminjanju meja ogrožajo mir in varnost v regiji ter poglabljajo zaskrbljenost.
Vučić pa je pristavil, da ne ve, če in kdaj se bo EU odzvala, glede na to, da so bile te izjave dane že pred desetimi dnevi. »Zamislite si, da bi mi tu začeli govoriti o združevanju s kom drugim - pa ne bomo in nočemo. Veste, koliko bi potrebovali za odziv? Minuto in pol iz Bruslja in vseh evropskih mest.«
V Sloveniji pa so korektni in poskušajo pomagati, kolikor morejo, je nato dodal Vučić, medtem ko je Pahor molče stal ob predsedniku Srbije.
»Če bi nekdo samo omenil oblikovanje Velike Srbije, bi me v Bruslju obesili. Ko pa se omenja oblikovanje Velike Albanije pa - ah, nima zveze, to je spotoma, ni problema, lahko ...,« je dvojne standarde članic EU kritiziral Vučić.
Na Kosovu pa je Pahor povedal nekaj stavkov, ki jih v Srbiji ni bilo mogoče slišati.
V Prištini so se razveselili predvsem Pahorjeve ocene, da Slovenija, ki je priznala Kosovo in ima z njim odlične politične in gospodarske odnose, razume, da je mogoče pričakovati vključitev te države v EU samo pod pogojem, da bodo tudi ostale članice Unije, ki tega še niso storile, priznale njeno neodvisnost.
Toda vse kaže, da bo ta pogoj, nesprejemljiv za Srbijo, tudi v prihodnje onemogočal integracijo tega dela jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo.
Srbija vre, diktator pa nad protestnike pošilja svoje zamaskirane privatne in strankarske milice s kladivi, palicami in bagerji! Janšev potrčko pa v Beogradu paradira z njim in se slika v podporo…kašen debilen timing! Popolnoma zblojena zunanja politika!
— Brane Gruban (Dialogos) (@bgruban) November 29, 2021
Na Kosovu so bili manj zadovoljni s Pahorjevo navedbo, da je v regiji potrebno »spoštovanje dogovorjenih sporazumov«, kar so poudarjali predvsem srbski mediji.
V Prištini so ne glede na to večji poudarek dali besedam predsednice Kosova, ki je zelo kritična do pobude Odprti Balkan, nekakšnega brezcarinskega in brezviznega območja JV Evrope.
Iniciativa Odprti Balkan je po njenem prepričanju prostor za »ekspanzijo srbske hegemonije.«
Srbija, ki po njenih besedah skuša prevzeti vodilno vlogo v tej iniciativi, nima dobrih namenov oziroma pravih ciljev za to regijo.
Predsednik republike? A mi ga imamo? Ali je samo figura?
— Narcizo Bucic (@NarcizoBucic) November 29, 2021
»Bilo bi čisto drugače, če bi bila Srbija drugačna država, država, katere cilj sta mir in stabilnost, in če bi priznala Kosovo«, je poudarila. »Vendar pa Srbija želi, da se Kosovo vključi v iniciativo kot pokrajina in ne kot suverena država«, je dodala.
Zanimivo pa je dejstvo, ki ga mediji v Prištini neradi omenjajo, da namreč tudi v Severni Makedoniji, v kateri so del oblasti zmeraj tudi albanske stranke ter v sami Albaniji ne menijo tako in podpirajo pobudo Odprti Balkan.
Glede na to se zdi, da poskuša Priština tudi za svoje sodelovanje v tej pobudi dobiti priznanje Srbije. Na podoben način pa se vlada v Prištini odziva tudi na vse druge pobude, to pa seveda ne vodi do napredka.
Na Kosovu so bili manj zadovoljni s Pahorjevo navedbo, da je v regiji potrebno »spoštovanje dogovorjenih sporazumov«, kar so poudarjali predvsem srbski mediji.
To je bilo morda dovolj za mirno turnejo, daleč premalo pa za kakršen koli preboj v tem »zamrznjenem konfliktu.«
Težava je sicer v tem, da je kosovsko ustavno sodišče dele »Bruseljskega sporazuma«, ki je bil dogovorjen pred sedmimi leti razglasilo za neustavnega, predvsem dele, ki se tičejo ustanovitve Skupnosti srbskih občin.
Gre za praktično edino mednarodno obveznost oblasti v Prištini, ki še vedno - po sedmih letih! - ni uresničena.
Pri mednarodnih sporazumih sicer v mednarodnem pravu načeloma velja, da imajo mednarodni dogovori večjo težo kot notranjepolitične omejitve (odločba ustavnega sodišča) in da jih države morajo izvajati.
SLOVENAČKI PREDSEDNIK NIJE ŠTEDEO PRIŠTINU! Pahor od Kurtija zatražio da poštuje sporazume sa Srbijom! https://t.co/a3CdbH5coC
— Informer (@InformerNovine) November 29, 2021
Toda zaradi medsebojnega nepriznavanja državnosti Srbije in Kosova, Bruseljski sporazum kosovske oblasti obvezuje neposredno le do EU, ki pa je pri zahtevah glede uresničevanja pasivna.
Pahor je v tej zvezi dejal, da »razume odločitev ustavnega sodišča o Skupnosti srbskih občin«, da pa se, v kolikor ni drugače dogovorjeno, »sporazum mora spoštovati«, Beograd in Priština pa bi morala sprejeti korake v smeri ustanovitve ZSO.
Znova se je pokazal kot slab diplomat, saj je ob podpiranju vseh že doseženih ostalih »večstranskih« dogovorov v regiji podprl eno samo enostransko kosovsko zahtevo po odpravi vizumov in nobene podobne srbske.
Pahor se je ob tem strinjal tudi z ukinitvijo vizumov za državljane Kosova v schengenskem prostoru – kar pa ob neizpolnjevanju mednarodnih dogovorov s strani Prištine in zaradi strahu severnih držav EU pred prilivom kosovskih migrantov - ostaja še ena nerealna želja.
V Beogradu in Prištini je tako predsednik Slovenije javno povedal predvsem to, kar so v vsakem okolju pričakovali in želeli slišati.
Vendar se je znova pokazal kot zelo slab diplomat, saj je ob podpiranju vseh že doseženih ostalih »večstranskih« dogovorov v regiji podprl eno samo enostransko kosovsko zahtevo po odpravi vizumov in nobene podobne srbske.
Pahor si mednarodno posredovanje predstavlja tako, da vsakomur pove to, kar rad sliši. Gostiteljem se dobrika in ti mu prijaznost vračajo s fototermini.
To je res dovolj dobro za lepe slike in Instagram, za kaj več v tem »zamrznjenem konfliktu« pa bistveno premalo.
