Obsodba Assangea na maksimalno kazen je nesorazmerna in v nasprotju celo z britansko sodno prakso

Skupina strokovnjakov OZN za človekove pravice je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kazni, ki so jo na sodišču v Londonu izrekli ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu.

Zaradi kršitve določila pogojnega izpusta je bil namreč obsojen na 50 tednov zapora, kar je po oceni strokovnjakov OZN neprimerna in nesorazmerna kazen.

Sodnica Deborah Taylor je ob izreku sodbe dejala, da si je težko zamisliti bolj resen primer kaznivega dejanja. S skrivanjem na veleposlaništvu se je Assange po njenih besedah namerno izogibal temu, da bi ga prijeli. To je nedvomno vplivalo na postopke na Švedskem, je poudarila.

Obenem je Assange po mnenju sodnice zlorabil privilegirani položaj, da bi izigral zakon in pokazal prezir do britanskega pravosodja.

Assange je sicer zaprt v strogo varovanem britanskem zaporu Belmarsh, »kot bi bil obsojen kakšnega hudega kaznivega dejanja,« je v izjavi navedla delovna skupina, ki jo je imenoval Svet OZN za človekove pravice.

Kršenje določila pogojnega izpusta pa skupina strokovnjakov OZN ocenjuje za manjšo kršitev.

Britansko sodišče je Assangea sicer obsodilo na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva na Švedskem izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo.

Vendar pa so britanski komentatorji in pravniki opozorili tudi na dejstvo, da je obsodba Assangea v nasprotju tudi z britanskimi normami.

Da bo Assange obsojen, v to sicer ni bilo dvoma, ker je seveeda prekršil pogoje svojega izpusta, ko se je zatekel v veleposlaništvo Ekvadorja, ki mu je po sedmih letih obrnil hrbet, zaradi pritiskov ZDA in zaveznic preklical azil in ga prepustil oblastem Velike Britanije.

Peter Tatchell je opozoril, da je za svoje dejanje Julian Assange dobil maksimalno kazen 50 tednov.

»V skladu z zakonom in navodilih glede izrekanja obsodb je skorajda maksimalna kazen dovoljena samo v primerih, kjer oseba predstavlja nevarnost za javnost ali pa ima predzgodovino kaznovanosti. Julian Assang ne izpolnjuje nobenega od teh kriterijev in zato je njegova obsodba na 50 tednov zapora pretirana in nesorazmerna. Nihče ne bi pričakoval obsodbe, ki bi bila v tem primeru daljša od 20 ali 25 tednov. Ta obsodba pa je najmanj dvojna. To je precej nenavadno in samo podžiga strah v številnih ljudeh, da gre za politično motivirano obsodbo,« je ocenil analitik.

Sedaj pa se za Assangea začenja še ena pravna bitka – proti izročitvi ZDA. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je sicer na sodišču v Londonu povedal, da nasprotuje svoji izročitvi ZDA. »Ne želim se prepustiti izročitvi zaradi opravljanja novinarskega dela, ki je prejelo številne nagrade in zaščitilo številne ljudi,« je prek video povezave iz zapora povedal sodniku.

Njegova izjava je sledila nastopu ameriškega odvetnika, ki je na kratko opisal domnevno vlogo Assangea pri objavi tajnih diplomatskih depeš State Departmenta in dokumentov Pentagona. Sodnik je razpisal naslednjo obravnavo za 30. maj.

ZDA so ga obtožile zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, da je potem lahko objavil tajne depeše in dokumente State Departmenta in Pentagona. Za to mu grozi pet let zapora, vendar pa bi obtožbe zoper njega v ZDA lahko še dodatno razširili.

V resnici pa je celo iz ameriških dokazov – korespondence dveh oseb, ki nastopata pod psevdonimi, za enim pa naj bi se skrival Assange – že danes jasno, da je Assange Manningu, ki ga je spraševal, kako dobiti podatke še o več drugih uprabniških računih, zgolj napotil na enega od strokovnjakov za razbijanje šifer oziroma mu preposlal kodo, ki mu jo je poslal Manning.

Pri čemer je bilo povsem jasno, da je Manning želel s tem priti do dokumentov, ki jih je želel izročiti novinarjem oziroma Assangeu. Manning pa je bil za svoje dejanje že kaznovan. Sedaj so jo (medtem je spremenila spol) v ZDA znova priprli, ker ne želi pričati proti Assangeu. Za zapahi jo lahko zadržujejo še 17 mesecev.    

Assangeova pomoč Manningu zato ne more biti »konspiracija«, kot jo opredeljujejo ameriški tožilci, pač pa je enaka kaznivemu dejanju »razkrivanja tajnih podatkov«, ki ga stori prav vsak novinar, ki objavi neko tajno informacijo in zato ni kaznovan, ker je to storil v interesu obveščanja javnosti. In prav zato je nezakonit tudi pregon Assangea.

Česar pa niti v Društvu novinarjev Slovenije očitno ne vedo in Assangea opisujejo celo kot »kontroverznega« in kot človeka, pri katerem so zasledili zgolj »elemente novinarstva.«

»Ne glede na Assangeovo kontroverznost in morebitno upravičenost preganjanja Assangea zaradi drugih obtožb smo v obeh organizacijah prepričani, da je preganjanje in izročitev ZDA zaradi dokumentov, ki jih je objavil leta 2010, težko upravičiti,« so v DNS zapisali v sporočilu, za Assangeovo delo pa zatrdili, da ima le »elemente novinarstva.«

Pregon Assangea in njegova izročitev ZDA torej za DNS nista nesprejemljiva, pač pa le »težko opravičljiva«, Assange pa za slovenske novinarje v DNS torej sploh ni novinar, pač pa le človek z »elementi novinarstva.«

Kaj takšnega seveda lahko zapišejo le osebe brez poznavanja elementarnih osnov novinarstva.

Takšno podcenjevanje in omalovaževanje človeka, ki je simbol pregona novinarstva v svetu in je dobil vrsto prestižnih novinarskih nagrad, je res neopravičljivo.

Je pa res, da je sodnica, ki je sodila Assangeu, po popuščanju pod političnimi pritiski in uporabi neracionalnih in nelogičnih argumentov v sodbah precej podobna nekaterim slovenskim sodnikom. Na primer tistim, ki nekaznovanost, kot je že bilo opozorjeno, tudi v Sloveniji ocenjujejo kot »oteževalno okoliščino.«

Podporniki Assangea, ki so se zbrali pred sodiščem v Londonu, pa so prepričani, da Assangeu v primeru izročitve ZDA grozi celo smrtna kazen.

Urednica (in ne urednik, kot so prepričani v STA) WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson je tudi dejala, da bodo poskušali narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo izročitev ZDA. »Gre za vprašanje življenja ali smrti,« je sklenila.