REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novi okoljski škodljivci: Je končno prišel čas za prepoved vseh steklenih nebotičnikov?

Novi okoljski škodljivci: Je končno prišel čas za prepoved vseh steklenih nebotičnikov?Katar - neznosna vročina

Vse bolj prodira spoznanje, da so stekleni nebotičniki okolju škodljivi. Hkrati predvsem v skandinavskih državah znova odkrivajo prednosti lesa v gradnji hiš.

To bi lahko bila tudi ena od prednosti Slovenije, ki se ponaša z velikimi količinami lesa, hkrati pa očitno še vedno ne zna svetu prodati nič drugega kot surov material.

Toda to bi se v prihodnosti lahko spremenilo.

Večja uporaba lesa bi lahko bila tudi ena od prednosti Slovenije, ki se ponaša z velikimi količinami lesa, hkrati pa očitno še vedno ne zna svetu prodati nič drugega kot surov material.

V Londonu na primer znanstveniki opozarjajo na nebotičnik, imenovan »Walkie Talkie«, ki oddaja takšno temperaturo s svojih 160 metrov visokih zidov, da so se v njegovi bližini že »stopile« limona, dva avtomobila in steklenica pijače.

Strokovnjaki so prepričani, da so takšni nebotičniki okolju nevarni.

»To je sedaj klimatska nuja,« opozarja Diana Ürge-Vorsatz, profesorica okoljskih znanosti in politike na Centralno evropski univerzi v Budimpešti in članica medvladne konference o klimatskih spremembah (IPCC).

Stekleni nebotičniki škodijo okolju
Nebotičniki v New Yorku - gradnja novih, razen po novih standardih, bi lahko bila kmalu prepovedana.

Prepričana je, da bi bilo potrebno steklene nebotičnike prepovedati. »Če hočemo doseči katere koli razumne klimatske cilje, potem menim, da nimamo druge opcije,« je dejala.

Vsak nebotičnik, ki je narejen za več sto ljudi, ima že sam po sebi velik negativen vpliv na okolje, toda stekleni so še posebej problematični.

Sončna svetloba ima namreč neomejen dostop do notranjosti zgradb, toda ne tudi možnosti, da toploto oda navzven. »Z vsem steklom ne delate za naravo, ampak ji škodite,« opozarja Simon Sturgis, predsednik kraljevega inštiututa britanskih arhitektov.

Navadni nebotičniki so v resnici samo velike tople grede.

Topel zrak v njih ne more navzven, ker je ujet v stekleno strukturo. To je sicer odlično za paradižnike, manj pa za ljudi, ker pomeni, da je potrebno porabiti dodatno energijo za hlajenje takšnih potratnih zgradb.

Količina energije, uporabljene za hlajenje se je po letu 2000 podvojila, do leta 2040 pa se bo znova podvojila, če ne bomo zmanjšali naše odvisnosti od klimatiziranih prostorov.

Količina energije, uporabljene za hlajenje se je po letu 2000 podvojila, do leta 2040 pa se bo znova podvojila, če ne bomo zmanjšali naše odvisnosti od klimatiziranih prostorov, opozarja mednarodna agencija za energijo (IEA).

Celo v običajnih razmerah bo sicer uporaba klimatskih naprav vse pogostejša.

Vendar so stekleni nebotičniki zgodba zase prav zato, ker gre za zaprt, »začarani krog«.

Najprej zgradimo stekleni nebotičnik, ki ga moramo hladiti, kar porablja energijo, kar prispeva h klimatski krizi, ki znova dviguje temperaturo.

Vroče vreme še dodatno oteži hlajenje, toda s hlajenjem moramo nadaljevati, saj oznojeni sodelavci pač ne morejo delati.

In tako gre ta cikel gre naprej.

To je v prihodnje potrebno spremeniti.

Zgradba RHW2, Dunaj
Okolju prijazna zgradba RHW.2 na Dunaju.

Vendar to ne pomeni, da se moramo odpovedati vsem nebotičnikom.

Le graditi jih je potrebno drugače.

Nebotičnik RHW.2 na Dunaju ima na primer dve zunanji stekleni steni z vmesnim prostorom, tako da je notranja okna mogoče odpreti in v zgradbo spustiti nekaj svežega zraka.

Tako je zgradba obdržala estetiko prizme, hkrati pa je narejena okoljsko prijazno, s pomočjo »druge kože«.

Ta avstrijski nebotičnik porabi samo 20 odstotkov energije, kot jo porabijo podobno velike, steklene zgradbe v Veliki Britaniji.

Zgradba Dela, Ljubljana
Zgradba Dela v Ljubljani.

Osemsto milijonov funtov vredna investicija je sicer 4,6 milijone funtov dražja od manj inventivnih zgradb, toda istočasno se ta strošek zaradi nižje porabe energije povrne že po uporabi v štirih letih.

Avstrijski nebotičnik porabi samo 20 odstotkov energije, kot jo porabijo podobno velike, steklene zgradbe v Veliki Britaniji.

Nato pa zgradba seveda še naprej varčuje z energijo.

Vendar zmanjševaje stroškov hlajenja ni edina tehnika.

Dodaten problem nebotičnikov je visoka »energija zgradbe«, torej visoka poraba energije za izdelavo materialov, iz katerih je zgrajena zgradba. Steklo je na primer zelo energetsko intenzivno, medtem ko je uporaba lesa okoljsko prijazna, saj les med rastjo rastlin ogljikov dioksid iz okolja jemlje in ga ne dodaja.

Obenem so stekleni nebotičniki potrebni obnove svojih steklenih površin vsakih 30 do 40 let, kar predstavlja velik problem zaradi dodatnih izpustov ogljikovega dioksida, ki pri tem nastajajo.

Ob tem so steklene površine običajno nameščene skupaj s plastiko, kar še otežuje recikliranje.

Stekleni nebotičniki

»Da, steklo je čudovito, toda v 21. stoletju, ko se soočamo s klimatskimi izrednimi razmerami moramo ponovno definirati estetiko. Zgradba je lahko lepa tudi tako, da iz klimatske perspektive ni ekstremno neodgovornapoudarja profesorica Diana Ürge-Vorsatz.

Župan New Yorka je v začetku leta že pozval k prepovedi izgradnje vseh steklenih nebotičnikov.

V svetu se o tem že intenzivno razpravlja.

Župan New Yorka je v začetku leta že pozval k prepovedi izgradnje vseh steklenih nebotičnikov, britanska nacionalna banka pa bo finančne institucije preverjala glede »klimatskega tveganja« že čez dve leti.

Prihodnji nebotičniki bodo lahko imeli največ 40 odstotkov fasade pokrite z okni, predvsem pa bodo morali biti grajeni drugače.

Bo tudi Slovenija ujela ta vlak?

Za zdaj slabo kaže – mlade okoljske aktiviste, ki opozarjajo na prav takšne probleme, sedanja ministrica za infrastrukturo sploh ni želela sprejeti.

Delite članek