Nov zagon oboroževalne tekme v vse bolj multipolarnem svetu

Globalna oboroževalna tekma, ki je potekala nekoč med ZDA in Sovjetsko zvezo, se je po koncu hladne vojne prelevila v svojo bolj nevarno, »multipolarno« različico. Držav, ki tekmujejo na tem področju je danes vse več, njihovi izdatki za oborožitev pa so vse višji. Za nekaj let so te izdatke zmanjšale samo posledice ekonomske krize po letu 2008, vendar se sedaj ta industrija znova vrača v svoje »normalne tokove.« To kažejo, kot poroča Bloomberg tudi podatki o prodajah 100 največjih proizvajalcev orožja na svetu.

Globalna industrija orožja je namreč po letu 2010 zabeležila »prvo povečanje letnih prodaj po letu 2010«. Skupni prihodki 100 največjih proizvajalcev orožja se je povečal za 1,9 odstotka prav v času med leti 2015 in 2016. Gre za 38 – odstotno povečanje (izraženo v dolarjih iz leta 2016) v primerjavi z letom 2002, ko je SIPRI pričel z zbiranjem teh podatkov. Zato je po letu 2008 sicer prišlo do zmanjšanja prihodkov proizvajalcev orožje, vendar podatki sedaj kažejo, da se »rast nadaljuje«.  Izvozi orožja so se vrnili »na ravni kot jih nismo poznali vse od časov hladne vojne«. Pri tem je zanimivo, da so v obdobju od 2007 do 2017 v severni in južni Ameriki in v zahodni Evropi zabeležili celo nekaj odstotno zmanjšanje stroškov za orožje, istočasno pa so bila bistveno večja sredstva porabljena za oboroževanje držav v Aziji, Afriki in vzhodni Evropi.

ZDA še naprej ostajajo največji proizvajalec orožja na svetu (57,9 odstotkov prodaje med 100 največjimi proizvajalci) pa tudi kupec tujega orožja (36 odstotkov med 100 proizvajalci). Vendar pa trendi nakupov kažejo »zmanjšanje vloge svetovnega policista« za ZDA.  Še leta 2007 so bile namreč ZDA odgovorne za 61 odstotkov vseh obrambnih nakupov in 41 odstotkov prodaj, danes pa večino nakupov in prodaj orožja opravijo v državah, ki ne spadajo med »zahodne«.

V ZDA prodaje orožja naraščajo predvsem zaradi uvajanja novih oborožitvenih sistemov, na primer lovcev F-35, zelo veliko pa v obrambo vlagajo tudi druge države, na primer Južna Koreja, ki je obrambne stroške v primerjavi z letom 2015 povečala za več kot petino. Tudi ukrajinski glavni proizvajalec orožja Ukroboronprom je svoje prodaje povečal za 25,1 odstotka, saj v Ukrajini po hudih izkušnjah »hibridne vojne« z Rusijo hitro obnavljajo in opremljajo svoje oborožene sile.

Tudi Rusija je, kljub recesiji in zahodnim sankcijam, v letih 2015 in 2016 povečala svoje vojaške izdatke. Rusija svoje oborožene sile na novo opremlja tudi s sistemi, ki so bili prvič preizkušeni na bojiščih tako v Ukrajini kot tudi v Siriji. Bistveno drugače kot nekoč pa se obnaša tudi Kitajska, ki gradi nove letalonosilke, hkrati pa vlaga tudi v novo oporišče v Džibutiju v Afriki, od koder po ocenah ameriškega Pentagona načrtuje »misije izven obrobja« svoje interesne sfere.