Nemška študija: S koronavirusom se lahko okužimo skoraj izključno zgolj v zaprtih prostorih

Nemški raziskovalci so potrdili da se s koronavirusom skoraj izključno lahko okužimo le v zaprtih prostorih.

Na prostem je možnost okužbe le 0,1%, zato maske zunaj nimajo nikakršnega učinka, omejevanje gibanja zunaj, tudi športa in druženj, je zato kontraproduktivno.

Pri tem pa se je potrebno zavedati, da kljub temu, da aerosolnih prenosov okužbe zunaj praktično ni, lahko pride do kapljične okužbe, kjer je ljudi skupaj več in se ne vzdržuje distanca.

To dokazuje to, kar smo že večkrat poudarjali, da je splošna obveznost mask zunaj neutemeljena, smiselna pa je le tam, kjer ni mogoče vzdrževati distance.

Gre za strokovno poročilo, ki zadeva izključno aerosole in zaključke, ki so jih izpostavili strokovnjaki za to področje.

Kot je potrdila nemška vlada, ki študijo pozna, avtorji študije z današnjim pismom politikom želijo, da se ji pri uveljavljanju ukrepov posveti več pozornosti.

Zanimivo je, da so tudi znanstveniki Univerze Stanford objavili podobno, s strani drugih raziskovalcev preverjeno študijo, v kateri ugotavljajo, da maske ne ščitijo pred okužbo in so pogosto povsem neuporabne ter da lahko celo škodijo, saj dolgotrajno vdihavanje zraka bogatega z ogljikovim dioksidom, ki se zadržuje med obrazom in masko lahko vpliva na padanje inhalacije kisika in povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida v krvi.

Študija 246 udeležencev, od katerih jih je bila polovica asimptomatično okuženih je pokazala, da med simptomatično okuženimi (ki so kašljali, kihali in imeli vročino), ki so nosili ali ki niso nosili maske, ni bilo razlike pri prenosu kapljic manjših od 5 µm.

Facemasks in the COVID-19 era: A health hypothesishttps://t.co/MjYroqTkls.@MariolySosaP

— Juan Fco. Diaz (@JuanFcoDiaz1) April 14, 2021

Pri asimptomatičnih pa ni bilo opaziti nobenih kapljic ali aerosolov, kar kaže, da asimptomaični posamezniki »ne prenašajo bolezen ali inficirajo druge ljudi.«

Študija 445 asimptomatičnih posameznikov, ki so bili izpostavljeni prenašalcu SARS-CoV-2 in z njim v tesnem stiku (skupen karantenski prostor) v času 4 do 5 dni je prav tako pokazala, da bi prišlo do okužb.

Analize dveh skupin študij, v katero je bilo vključenih 23 in 39 študij je prav tako pokazala, da pri okužbah s koronavirusom ni bilo razlike med nošenjem maske, nošenjem mask N95 in navadnih mask ter nenošenjem maske.

Po drugi strani pa zmanjševanje vnosa kisika lahko vodi do slabih posledic.

Poleg škodljivih psiholoških učinkov to vodi do glavobolov, omotic, bolečin v mišicah, hipoksije, nespečnosti in podobnih težav. Dolgoročno povečuje nevarnost za bolezni srca in ožilja, povišan krvni pritisk, diabetes in podobne bolezni.

Vse to lahko opažamo tudi v primeru Slovenije, kjer smo šele po letu dni ugotovili, da od doma dela samo od 9-17 odstotkov zaposlenih, ki v primeru bolezni sploh ne dobijo nadomestila (in zato pogosto bolni hodijo v službo), medtem ko Janševa vlada od državljanov stalno zahteva nošenje mask (tudi zunaj) in s tem ciljem tudi prepoveduje javna zbiranja ljudi.

Povej naprej  pic.twitter.com/a05s1YtIOS

— Janko Kocbek (@JankoKocbek) April 13, 2021

Z drugimi besedami – iskanje stikov, cepljenje, delo od doma in maske v zaprtih prostorih bi bili tisti ukrepi, ki bi lahko zajezili pandemijo, toda številne vlade, predvsem v Evropi so ravnale drugače – izgubile nadzor nad stiki, bile neuspešne pri cepljenju, ves čas dopuščale delovanje gospodarstva, istočasno pa zahtevale nošenje mask, da bi bilo javno videti – »da se nekaj vendarle dela«.