REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Na begu kmalu milijoni žejnih ljudi? Izrael napada iranske vodne vire, ZDA pa univerze, IRCG obljublja maščevanje!

Na begu kmalu milijoni žejnih ljudi? Izrael napada iranske vodne vire, ZDA pa univerze, IRCG obljublja maščevanje!Suša: realnost držav v Zalivu... Vir: X, posnetek zaslona

Izraelci so v očitnem poskusu napada na iranske vodne vire napadli Organizacijo za upravljanje naravnih virov in porečij v pokrajini Teheran, ki je bila v včerajšnjem bombardiranju po poročanjih lokalnih medijev popolnoma uničena.

Lokacija je civilna ustanova, spletne reakcije pa dvomijo o ponavljajočih se lažnih trditvah, da se takšne lokacije uporabljajo v vojaške namene.

Iran je kmalu zatem sprožil obsežne povračilne in usklajene napade po celotni regiji Perzijskega zaliva.

Zadeli so ameriške enote v Savdski Arabiji, poškodovali radar na kuvajtskem letališču in napadli cilje v Katarju in ZAE.

Bližnji vzhod se vrti v totalni vojni.

Istočasno se izraelsko-ameriška agresija izvaja tudi proti iranskim univerzam.

V teku je poskus »uničenja iranskega znanja.«

»Včeraj, 26. marca, je bila tarča napadov Tehniška univerza v Isfahanu.

Danes, 27. marca, je bila močno bombardirana tudi Tehniška univerza v Teheranu.

Ti dogodki potrjujejo mojo prejšnjo trditev, da je eden glavnih ciljev tega spopada uničenje iranskega akademskega in znanstvenega znanja«, je to komentirala Patricia Marins.

Iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da vsem na ameriških univerzah v regiji svetujejo, da naj ostanejo kilometer stran od kampusov.

»Vsem zaposlenim, profesorjem in študentom ameriških univerz v regiji ter prebivalcem njihove okolice svetujemo, naj ostanejo kilometer stran od kampusov,« so zapisali v izjavi Iranske revolucionarne garde.

Če se želi ameriška vlada izogniti povračilnim ukrepom, mora do ponedeljka v uradni izjavi obsoditi bombardiranje iranskih univerz, so dodali.

Da mislijo resno pa kaže posnetek iz drona iz Tel Aviva.

Tako je videti (tvit zgoraj) to izraelsko mesto.

Iz njega in drugih mest bežijo tisoči, a zahodni mediji (tudi balkonarka RTV SLO iz Egipta) o tem ne poročajo prav nič...

Med ameriškimi univerzami, ki imajo izpostave v regiji, so denimo teksaška univerza A&M v Katarju in Univerza New York v Združenih arabskih emiratih.

Če se bodo napadi na iranske vodne vire nadaljevali in bo Iran udaril po obratih za razslojevanje v državah Zaliva se bodo morali v beg pognati milijoni ljudi, ki brez vode v pokrajinah polnih peska enostavno ne bodo mogli preživeti.

Še posebej nevarni pa so poskusi napadov na vodne vire.

Države Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) skupaj proizvajajo približno 40 % svetovne razsoljene vode in upravljajo več kot 400 obratov (poleg tega pa še tisoče manjših).

Razsoljevanje je ključnega pomena zaradi izjemnega pomanjkanja vode.

Katar dobi 77,3 % pitne in 99 % javne vode na ta način. Bahrajn pridobi s temi obrati 67,5 % pitne in preko 90 % vode za vodovodni sistem. V ZAE sta ti številki 52,1 % in med 42 %–90 % (razlikuje se glede na vir; pitna voda je pogosto višja do 90 % v večjih mestih, kot sta Dubaj in Abu Dabi), v Kuvajtu 42,2 % in 90 %, v Omanu med 31 % in 86 %. V Savdski Arabiji pridobijo 18,1 % in 70 % lokalne vode iz naprav za razsoljevanje.

Razsoljevanje zato zagotavlja od 40–90 % pitne vode v celotni regiji.

Večja mesta (Doha, Dubaj, Manama, Kuvajt itd.) brez tega ne bi bila trajnostna.

Iran prav tako upravlja več kot 160 obratov za razsoljevanje, večinoma vzdolž južne obale (Perzijski zaliv in Omanski zaliv).

Vendar pa razsoljevanje predstavlja le majhen delež nacionalne oskrbe z vodo: okoli 3 % pitne vode (glede na nedavne uradne izjave in poročila za obdobje 2022–2026).

Večina iranske vode prihaja iz rek, zajezitev in (močno izčrpanih) podtalnic/vodonosnikov.

Država se sooča s svojo lastno hudo vodno krizo, vendar je zaradi večjih naravnih virov sladke vode (čeprav se ti hitro zmanjšujejo) veliko manj odvisna od razsoljevanja kot sosednje države GCC.

Države GCC (zlasti manjše) pa so zelo ranljive za kakršno koli motnjo v infrastrukturi za razsoljevanje, medtem ko ostaja odvisnost Irana minimalna.

Povedano drugače: če se bodo napadi na iranske vodne vire nadaljevali in bo Iran udaril po obratih za razslojevanje v državah Zaliva se bodo morali v beg pognati milijoni ljudi, ki brez vode v pokrajinah polnih peska enostavno ne bodo mogli preživeti. 

Prav zato, ker je več kot 70 odstotkov virov iranske vode slabe kakovosti tudi koalicija, ki napada Iran računa na to, da bi lahko izzvala krizo v Iranu še preden bi Teheran lahko odgovoril.

Na to opozarjata (zgoraj) tudi ameriški general in znani profesor.

Vse kaže, da zaman...

Professor Jiang Xueqin, kitajsko-kanadski zgodovinar, filozof, geopolitični analitik in predavatelj, ki živi v Pekingu je še posebej jasen.

Je diplomant univerze Yale, kjer poučuje filozofijo in zgodovino ter vodi priljubljen YouTube kanal Predictive History (z več kot 1,5 milijona naročnikov), kjer predava in analizira svetovne dogodke skozi zgodovino, vire in strategijo.

Večkrat je postal viralni fenomen – v spletu ga včasih imenujejo tudi »kitajski Nostradamus« – zaradi drznega napovedovanja geopolitičnih dogodkov, kot sta Trumpov povratek na oblast in dinamika konflikta med ZDA in Iranom. 

V tem posnetku (iz predavanja o »vodnih vojnah« in krizi na Bližnjem vzhodu) pojasnjuje izjemno pomanjkanje vode v zalivskih državah: na primer, Dubaj porablja ~17.000 % trajnostnih ravni sladke vode, Bahrajn skoraj 4.000 %, Savdska Arabija 883 % itd.

Poudarja, kako so te države (in njihove naprave za razsoljevanje) ranljive tarče v morebitnem sporu z Iranom, hkrati pa obravnava tudi lastne vodne težave Irana, kot je krčenje jezera Urmia.

Prav zato, ker je več kot 70 odstotkov virov iranske vode slabe kakovosti tudi koalicija, ki napada Iran računa na to, da bi lahko izzvala krizo v Iranu še preden bi Teheran lahko odgovoril.

Istočasno so napadli tudi iransko največko elektrarno in tri železarne, s tem pa največje iranske izvoznike poleg podjetij nafte.

Iran zato ne bo čakal križem rok...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke