REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Maduro: »To bo boj Davida proti Goljatu, ki ga bo Trump obžaloval«

Maduro: »To bo boj Davida proti Goljatu, ki ga bo Trump obžaloval«Venezuela, Maduro in Goljat

Potem ko je deset držav članic EU sporočilo, da bo priznalo samooklicanega Juana Guaidoja za »začasnega predsednika«, je uradni Caracas sporočil, da bo znova preučil diplomatske odnose z evropskimi državami, ki so se vmešale v notranje zadeve Venezuele.

Potem ko je namreč venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve, je danes več evropskih držav Juana Guaidoja priznalo za začasnega predsednika.

Med prvimi so Guaidoja priznale Španija, Velika Britanija, Francija, Avstrija in Nemčija. V vrsti evropskih držav, ki so doslej priznale Guaidoja, so tudi Švedska, Danska, Nizozemska, Latvija in Litva. Guaidoja, ki se je za začasnega predsednika Venezuele sam razglasil 23. januarja, so na dan razglasitve priznale ZDA, ki jim je sledilo več držav v regiji.

Maduro: 'Tudi mi imamo svoje skrivnosti – in imamo svojo fračo. Davidova frača je v naših rokah.'

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je ameriškega predsednika, ki je zagrozil z napadom na Venezuelo opozoril, da bo odgovoren za »krvavo kopel«, ki bo podobna izkušnji Vietnama.

V pogovoru s španskim novinarjem Jordijem Évolejem je predsednik Venezuele Maduro citiral tudi Sveto pismo in morebitni spopad z ZDA opisal kot »boj Davida proti Goljatu«, ki ga bo »Trump obžaloval.«

»Če nas bo severnoameriški imperij napadel, se bomo morali braniti… Ne bomo kar predali Venezuele. Tudi mi imamo svoje skrivnosti – in imamo svojo fračo. Davidova frača je v naših rokah.«

Priznal pa je, da so ZDA velika nevarnost za njegovo vlado. »Uporabljajo kladiva namesto boksarskih rokavic,« je dejal venezuelski predsednik in kot pravi cilj ameriških groženj navedel naftne rezerve Venezuele – največje na svetu.

Napovedal je tudi, da bodo ameriške sile v primeru intervencije "utrpele nenadomestljive izgube". Glede pozivov, d aje potrebno organizirati nove volitve pa je dejal, da "v Venezuel ni pomanjkanja volitev." "Problem je opozicija, ne pa redne volitve. V dvajsetih letih smo imeli petindvajset volitev. Volitve leta 2018 pa so bile izvedene na zahtevo opozicije," je dejal Maduro.

Maduro, Erdogan, Guaido in David ter Goljat

Ultimat, ki so ga nekatere evropske države predale Venezueli, je opisal kot »zadevo iz časov imperijev, iz časa kolonializma.«

Na podoben način je tudi predsedniku španske vlade Pedru Sanchezu sporočil, da si ga bo v primeru poskusa udara in intervencije v Venezueli zgodovina »zapomnila kot marioneto v rokah Trumpove politike vmešavanja.«

»Venezuelo ne bodo upravljali iz Madrida,« je dejal predsednik Venezuele.

Kriza v Venezueli je do te mere razdelila tudi članice EU, da niso uspele zavzeti skupnega stališča o tem, koga bodo smatrale za legitimnega predstavnika Venezuele.

Kriza v Venezueli je do te mere razdelila tudi članice EU, da niso uspele zavzeti skupnega stališča.

Italija je namreč blokirala sprejetje skupnega stališča EU, s katerim bi Guaidoju priznali legitimnost za pripravo novih predsedniških volitev. »Zagotovo ne bo skupne izjave EU, saj nekatere države nasprotujejo,« je ob robu ministrskega srečanja unije in Arabske lige v Bruslju povedal španski zunanji minister Josep Borell.

Več diplomatskih virov je potrdilo, da države članice EU niso mogle sprejeti skupnega stališča. Italija ni želela potrditi izjave, tako da je s svojim »vetom« blokirala njen sprejem, italijanskim zadržkom pa se je pridružila tudi Grčija.

Maduro in Trump

Rusija, Kitajska, Turčija, Iran in še nekatere države pa so podprle Nicolasa Madura in obsodile vmešavanje ZDA v notranje zadeve Venezuele.

Slovenska vlada se, kot kažejo izjave zunanjega ministra Mira Cerarja, giblje po ustaljeni poti, saj je tudi doslej od osamosvojitve naprej zmeraj podpirala ameriške zgrešene in nezakonite intervencije po vsem svetu.

Vlada se pomika po ustaljenih zunanjepolitičnih tirnicah in se očitno nagiba k priznanju predsednika parlamenta Juana Guaidoja kot samorazglašenega predsednika Venezuele. Miro Cerar je ob tem za medije povedal nekaj običajnih puhlic, ki jih politiki držav, ki intervenirajo, zelo radi povedo pred začetkom vmešavanja.

Slovenija se zavzema za dodatne sankcije Venezueli. Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča pa te sankcije proučujejo kot razlog za pregon odgovornih v ZDA zaradi zločinov proti človeštvu.

Zatrdil je, da je »Venezuela država, v kateri je situacija zelo dramatična«, da je tam »huda ekonomska, socialna tudi humanitarna kriza« in da se »ne spoštujejo človekove pravice,« vladi pa bo predlagal, da Slovenija prizna za začasnega predsednika Venezuele »predsednika nacionalne skupščine Venezuele.«

Zunanji minister je ob tem seveda pozabil pojasniti, da so za slabe razmere v državi krivi tudi štirje izvršni ukazi predsednika ZDA, ki so zaostrili sankcije in so skupaj z več poskusi atentatov in podpihovanjem opozicijskih nemirov v Venezueli tudi v dobršni meri vplivali na kolaps gospodarstva.

Celo do te mere, da tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga ZDA sicer ne priznavajo, te sankcije proučujejo kot razlog za pregon odgovornih v ZDA zaradi zločinov proti človeštvu.

Slovenija pa se ob tem zavzema še za - dodatne sankcije.

Protestnik v venezueli Vir:Pixsell

Glede na vse to so »humanitarni razlogi«, ki jih je navedel zunanji minister, zveneli precej licemerno. Če bi bilo ZDA res veliko do spoštovanja človekovih pravic, bi morale vojsko poslati v Savdsko Arabijo, kjer volitev – kaj šele »nelegitimnih« - sploh ne poznajo, državo pa vodi Mohamed bin Salman (MbS), ki ga med diplomati kličejo »Mohamed kostna žaga.«

»Humanitarni razlogi«, ki jih je navedel zunanji minister, so zveneli precej licemerno.

Vemo zakaj – zaradi uboja, razreza in raztopitve v kislini odpadniškega novinarja in aktivista Džamala Hašodžija, katerega tragična usoda počasi tone v pozabo.

Zanimivo je, da je vmešavanje v notranje zadeve Venezuele podprl tudi predsednik odbora za zunanje zadeve Matjaž Nemec. Kar veliko pove o izgubljanju zunanjepolitičnega kompasa tudi med socialnimi demokrati.

Prav tako zanimivo bo opazovati, na katero stran zgodovine se bo tokrat, v nekoliko težjem preizkusu, kot so bili vsi doslej, postavil predsednik slovenske vlade.

Bo »po lniji manjšega odpora« podprl politiko ZDA in Donalda Trumpa, ki ji ploskata Janez Janša, opozicija in večji del njegove kaoalicije skupaj z njegovimi medji, ali pa si bo tudi tu, kot na več drugih področjih doslej, upal začrtati bolj samosvojo pot?

 

Komentarji