REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Macron za zmanjšanje nezakonitih migracij, Conte za radikalno spremembo azilne politike

Macron za zmanjšanje nezakonitih migracij, Conte za radikalno spremembo azilne politikeNekontrolirana muslimaska invazija migrantov povzroča resne probleme na egejskih otokih, foto: AP

V Bruslju se je danes popoldne začel izredni vrh o migracijah, ki naj bi po besedah udeležencev ob prihodu na srečanje služil predvsem izmenjavi pogledov, ni pa še mogoče pričakovati kakšnega vseevropskega dogovora o rešitvah. "Na ravni Sveta EU na žalost še nimamo vseobsegajočih rešitev," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Po besedah Merklove, ki je bila po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pobudnica sestanka, bodo govorili tako o položaju na zunanjih mejah EU kot o razporejanju beguncev in migrantov znotraj unije, "da lahko pošteno in odkrito sodelujemo ter dosežemo razumno ravnovesje". Glede na to, da ni dogovora na ravni Sveta EU, so po njenih besedah zaenkrat ključni dve- ali tristranski pogovori o konkretnih situacijah. "Zato je to srečanje danes zelo pomembno," je dejala ob prihodu na srečanje v Bruslju.

"To ni srečanje, na katerem bi odločali, ampak se bomo pogovarjali," je dodal luksemburški premier Xavier Bettel. "Dejstvo je sicer, da potrebujemo skupne rešitve, ker ne gre za nacionalni, ampak skupni problem. Če iščemo nacionalne rešitve, to ni EU, kakršno si želim," je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je treba zmanjšati nezakonite migracije, a hkrati pozval, da je treba pri tem spoštovati človekove pravice. Po njegovih besedah je zato nujno najti vseevropsko rešitev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je treba zmanjšati nezakonite migracije, a hkrati pozval, da je treba pri tem spoštovati človekove pravice. Po njegovih besedah je zato nujno najti vseevropsko rešitev.

Italija si bo po besedah premierja Giuseppeja Conteja prizadevala za "radikalno spremembo" azilne politike EU. Ponovno je bil kritičen do dublinske uredbe, po kateri morajo prosilci za azil vložiti prošnjo v prvi članici EU, v kateri vstopijo v povezavo, zaradi česar je veliko breme migrantov in beguncev na sredozemskih državah.

V skladu z italijanskim predlogom z desetimi točkami, katerega osnutek povzema nemška tiskovna agencija dpa, naj bi v Evropo v prihodnje prišlo mnogo manj migrantov, prav tako naj bi se ukrepalo zoper pobege iz ene države EU v drugo. "Sekundarne migracije bi lahko postale stvar tehničnih dogovorov med posebej prizadetimi državami," naj bi pisalo v predlogu.

Ta med drugim predvideva še krepitev dogovorov z državami, od koder prihajajo migranti, in v sodelovanju z visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) postavitev "varnih centrov" za begunce v tranzitnih državah, da bi lahko že tam preverjali prošnje za azil. Zunanje meje EU bi bolje zaščitili, reševanje brodolomcev pa ne bi bilo več prepuščeno le Italiji in drugim državam, v katerih migranti vstopajo v EU. Sprejemne centre naj bi po italijanskem predlogu postavili tudi v drugih državah EU, hkrati bi morala vsaka država sprejeti t.i. ekonomske migrante, sicer bi jim naložili finančne kazni.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen je izrazil zadovoljstvo, da se pogovori na ravni EU na temo migracij preusmerjajo od znotraj navzven. "Pred letom dni smo se večinoma pogovarjali o tem, kako porazdeliti ta problem med evropske države. Zdaj pa se pogovarjamo - in imamo na mizi tudi že kar nekaj novih idej -, kako reševati problem s tistimi državami, od koder prihajajo migranti," je dejal.

"Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema, a na način, ki bo pripeljal do večje učinkovitosti in solidarnosti sistema," je dejal.

Iz Slovenije se srečanja udeležuje premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Za Slovenijo je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se krepi nadzor na zunanjih mejah EU, tako personalno kot finančno, in vzdržuje dobro sodelovanje s t.i. tretjimi državami, od koder ali prek katerih prihajajo begunci in migranti v Evropo. "Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema, a na način, ki bo pripeljal do večje učinkovitosti in solidarnosti sistema," je dejal. "Vedno si bom prizadeval, da ne bi znotraj schengenskega območja nastajale nove meje. Čeprav so nekateri začasni nadzori na mejah morda potrebni, moramo vsi stremeti k temu, da jih bo schengen v prihodnje spet prost," je dodal.

Pričakuje, da bo Slovenija sodelovala pri iskanju končnih rešitev. "Morda tu in tam potekajo kakšni bilateralni pogovori, kar je razumljivo glede na različne pozicije posameznih držav. A rešitve morajo biti skupne. Rešitve morajo biti sprejemljive tudi za Slovenijo. Slovenija učinkovito varuje schengensko mejo, opažamo pa ponovno odpiranje nekaterih tokov skozi območje Zahodnega Balkana. Ko obravnavamo denimo krizne razmere na meji med Afriko in Italijo, ne smemo pozabiti tudi na druga območja, predvsem Zahodni Balkan, kjer se lahko zelo hitro ponovno odprejo določene poti, ki ponovno lahko privedejo do ilegalnih migracij v večjih valovih. To bi bilo seveda slabo," je še povedal.

Vrha, ki ga gosti predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, naj bi se udeležili voditelji 16 članic EU. Ni pa med njimi predstavnikov držav višegrajske četverice (Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška).

Tudi v Evropski komisiji, ki je za danes pripravila osnutek izjave na štirih straneh, ki naj bi jo sprejeli udeleženci, poudarjajo, da to ne bo vrh odločitev, temveč pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na vrhu unije v naslednjem tednu.

Tudi v Evropski komisiji, ki je za danes pripravila osnutek izjave na štirih straneh, ki naj bi jo sprejeli udeleženci, poudarjajo, da to ne bo vrh odločitev, temveč pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na vrhu unije v naslednjem tednu.

Osnovni namen današnjega vrha naj bi bil pomagati nemški kanclerki pri reševanju domače migracijske krize, zaradi katere se ji maje vlada. Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), namreč grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ob današnjem prihodu v Bruselj takšne navedbe zavrnil. "Tu ne gre za notranjepolitični spor v Nemčiji. Kot sosednja država si sicer želim, da bi Nemčiji uspelo najti skupno vladno linijo. A danes ne gre za to. Gre za to, kaj lahko naredimo, da omogočimo neko evropsko rešitev," je dejal.

Ker dogovora o evropski azilni reformi ni na vidiku zaradi spornih begunskih kvot, od katerih nekatere članice z zunanjo mejo ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico in Avstrijo nesprejemljive, si prizadeva Merklova doseči dvostranske oziroma večstranske dogovore z državami z zunanjo mejo, zlasti Italijo in Grčijo.