Kmetijski ministri EU v Sofiji tudi o generacijski prenovi ter podpori mladih kmetov

Kmetijski ministri EU so na današnjem neformalnem zasedanju v Sofiji razpravljali o generacijski prenovi. Govorili so o vlogi sedanjih ukrepov skupne kmetijske politike za podporo mladih kmetov, delili izkušnje o ukrepih, ki se za podporo generacijski prenovi izvajajo nacionalno.

Kmetijski ministri, iz Slovenije se je zasedanja udeležila državna sekretarka Tanja Strniša, so izpostavili tudi, na kakšen način naj skupna kmetijska politika v prihodnje naslovi to problematiko.

Strniša je uvodoma poudarila, da se bodo mladi odločali za prihodnost v kmetijstvu samo, če bodo od te dejavnosti lahko dostojno živeli. Zato je ključno, da preko ukrepov skupne kmetijske politike prispevamo k stabilnem, predvidljivem in trajnostnem razvoju celotnega kmetijskega sektorja, za kar pa je treba zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva.

Mlade od poklica v kmetijstvu po njeni oceni odvračajo tudi zelo velike administrativne zahteve. Pozdravila je dejstvo, da se bodo morale države članice v novih strateških načrtih posebej opredeliti do vprašanja generacijske prenove in predvideti ustrezne aktivnosti.

Za Slovenijo je generacijska prenova pomembna prioriteta, saj imamo v primerjavi z EU izrazito neugodno starostno strukturo, je poudarila Strniša. Pri tem je treba nasloviti ključne omejevalne dejavnike za vstop mladih v kmetijstvo: težak dostop do kmetijskih zemljišč in predvsem začetnega kapitala, nizka profitabilnost kmetijstva in nizka izobrazbena stopnja.

Obstoječi ukrepi skupne kmetijske politike po njenih pojasnilih predstavljajo dobro izhodišče za naslovitev nekaterih izzivov, s katerimi se srečujejo mladi. Zlasti ukrep podpore za zagon dejavnosti za mlade kmete je v Sloveniji spodbudil odločitve številnih mladih za nadaljevanje kmetijske dejavnosti.

Za mlade kmete pa so pomembna še ustrezna naložbena politika, usposabljanje ter prenos znanja in izboljšan dostopa do kapitala. Dodatno priložnost predstavljajo zato tudi finančni instrumenti. Dodatna plačila za mlade kmete v okviru neposrednih plačil prav tako prispevajo k izboljšanju dohodkovnega položaja mladih kmetov. Ob tem je opozorila, da bi morali v okviru prihodnje skupne kmetijske politike nasloviti tudi prenosnike kmetij kot pomemben vidik spodbujanja generacijske prenove.

Slovenija sicer ima poseben akcijski načrt za mlade kmete, v okviru katerega se skupaj z nevladnimi organizacijami izvaja različne aktivnost za podporo mladim kmetom in promocijo njihove vloge v širši javnosti, je še dejala Strniša, ki meni, da bi morali položaj mladih kmetov nasloviti tudi skozi druge politike, npr. skozi ugodnejšo davčno in socialno politiko.

Bruselj je prejšnji teden predstavil proračunskem predlog za skupno kmetijsko politiko za obdobje 2021-2027, po katerem bo Slovenija dobila 1,47 milijarde evrov v stalnih cenah, medtem ko trenutna finančna perspektiva temu področju pri nas namenja 1,7 milijarde evrov.

Da so predlagana sredstva prenizka, so že prejšnji teden opozorili na kmetijskem ministrstvu, zdaj pa še na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer pričakujejo, da bo tekom usklajevanj ta razlika zmanjšana, zahtevajo pa tudi dodatno financiranje iz nacionalnih sredstev. "KGZS se zaradi zniževanja sredstev za neposredna plačila boji, da bo imelo to za posledico dodatno opuščanje obdelovanja kmetijskih zemljišč, še bolj pa je zaskrbljena zaradi izrazitega znižanj sredstev za razvoj podeželja," so poudarili.