REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ministrstvo: Predlagana sredstva v okviru skupne kmetijske politike EU za Slovenijo prenizka

Ministrstvo: Predlagana sredstva v okviru skupne kmetijske politike EU za Slovenijo prenizka Paul Anderson/Wikimedia Commons; CC-BY-SA-2.0

Sredstva, ki naj bi jih Slovenija v letih 2021-2027 prejela v okviru skupne kmetijske politike EU, so po mnenju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. Ne odražajo niti ambicij reforme skupne kmetijske politike. Je pa ministrstvo pozdravilo povečanje sredstev za čebelarske programe.

Približno 903 milijone v tekočih cenah (803 milijone evrov v stalnih cenah) naj bi Slovenija dobila za neposredna plačila kmetom.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike po danes objavljenem podrobnem proračunskem predlogu Evropske komisije prejela 1,47 milijarde evrov v stalnih cenah oz. 1,66 milijarde v tekočih cenah. Zaradi nekonsistentne rabe tekočih in stalnih cen ter posledičnih težav pri primerjavah s tekočim večletnim proračunom 2014-2020 je letos sicer pri predlogih Evropske komisije o posameznih elementih večletnega proračuna 2021-2027 precejšnja zmeda.

Približno 903 milijone v tekočih cenah (803 milijone evrov v stalnih cenah) naj bi Slovenija dobila za neposredna plačila kmetom, 716 milijonov evrov (636,1 milijona evrov v stalnih cenah) za razvoj podeželja, 38,5 milijona evrov (34,2 milijona evrov v stalnih cenah) pa za tržne ukrepe, npr. programe v čebelarstvu in vinogradništvu.

Skupna kmetijska politika, ena najstarejših evropskih politik iz šestdesetih let minulega stoletja, ostaja razdeljena na dva stebra - neposredna plačila za kmete in razvoj podeželja. V obeh je denar razdeljen v nacionalne ovojnice.

Kot so sporočili z ministrstva, bi se po tem predlogu glede na sedanje obdobje sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, sredstva za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov. "Znižanje sredstev, zlasti za razvoj podeželja, je za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme skupne kmetijske politike, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva," so zapisali na ministrstvu.

Za Slovenijo je po navedbah ministrstva pomembno, da ključne reformne usmeritve prepoznavajo dodano vrednost te politike za doseganje skupnih ciljev EU. Pozdravljajo pa povečanje sredstev za čebelarske programe s sedanjih 383.000 na okoli 650.000 evrov, za kar si je Slovenija posebej prizadevala.

Slovenija bo podrobno oceno in stališča po njihovih navedbah podala po temeljiti analizi predloga v prihodnjem obdobju, ko bodo potekala pogajanja tudi v okviru Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Pri tem bo ključno, ali bo novi izvedbeni model dejansko prinesel poenostavitve pri izvajanju ukrepov.

Skupna kmetijska politika, ena najstarejših evropskih politik iz šestdesetih let minulega stoletja, ostaja razdeljena na dva stebra - neposredna plačila za kmete in razvoj podeželja. V obeh je denar razdeljen v nacionalne ovojnice.

Članice bodo morale pripraviti strateške načrte, ki bodo morali imeti podporo komisije. Vsako leto bo morala članica pripraviti poročilo o izvajanju načrta. Če izvajanje ne bo uspešno, lahko komisija suspendira plačila.