REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska vesoljska postaja z nevarnim hidrazinom brez nadzora pada proti Zemlji

Kitajska vesoljska postaja z nevarnim hidrazinom brez nadzora pada proti ZemljiPadanje kitajske vesoljske postaje proti Zemlji

Kitajska je že lani potrdila, da je izgubila nadzor nad vesoljsko postaja Tiangong-1. V kitajskem jeziku ime pomeni »Nebeško palačo«. Po najnovejših predvidevanjih bo postaja, ki bo večinoma razpadla in zgorela na poti skozi atmosfero, na Zemljo strmoglavila v začetku letošnjega leta. Kje točno bo strmoglavila je za zdaj še nemogoče napovedati, vendar zadeva ni povsem nenevarna – čeprav naj bi večji del postaje med padanjem proti zemlji zgorel, bi od 8,5 tonske postaje na koncu še vedno ostala tono ali dve težka masa, ki bi lahko vsebovala tudi strupeno gorivo.

Odslužena 8,5-tonska kitajska vesoljska postaja se nekontrolirano spušča proti Zemlji in bo v naslednjih nekaj mesecih strmoglavila na tla. Tiangong-1 ali nebeška palača je v orbito poletela leta 2011, ko so Kitajci vse bolj pospešeno gradili svoj vesoljski program.

Postajo je v kratkem obdobju njenega delovanja obiskalo več kitajskih astronavtov. Potem ko se je njena podaljšana misija končala leta 2016 pa je kitajska vesoljska agencija sporočila, da je izgubila stik s postajo, kar pomeni, da bo zaradi vse nižjega kroženja okoli Zemlje na koncu izgubila višino in pričela prosto padati. Znanstveniki so izračunali, da bo postaja padla nekje med 43 stopinjami severno ali 43 stopinj južno. Večino tega področja pokrivajo oceani, kljub temu pa obstaja majhna možnost (1 proti 10 000) da bodo ostanki vesoljske postaje pristala tudi na kopnem, kjer bi lahko poškodovali ljudi ali zgradbe.

Kitajska vesoljska postaja Tiangong-1

Možnosti, da bi ti kosi vesoljske postaje koga poškodovali so majhne, vendar je Kitajska odboru za miroljubno raziskovanje vesolja pri OZN lani maja vendarle obvestila, da pozorno spremljajo dogajanje in da bodo obvestili ZN, ko se bo začela zadnja faza strmoglavljenja.

Takih strmoglavljen je bilo doslej več, vendar doslej še niso zabeležili kakšne nesreče. Leta 1991 je 20-tonska sovjetska vesoljska postaja Saljut 7 strmoglavila Zemljo, pri tem pa je bilo nanjo še vedno pritrjeno tudi prav tako 20-tonsko plovilo Kozmos 1686. Obe sta razpadli nad Argentino, povsod po mestu Capitán Bermúdez pa so našli »vesoljske« razbitine. Leta 1979 je tudi Nasina 77-tonska postaja Skylab nekontrolirano padala, nekaj velikih kosov je padlo v bližini Pertha v Avstraliji.

Del hidrazina bi lahko celo preživel padec skozi atmosfero, spojina pa je nevarna tako za ljudi kot za živali

Največja nevarnost, ki jo s seboj prinaša padec postaje pa ni teža izgorelih ostankov, pač pa dejstvo, da je na krovu kitajske »Nebeške palače« še nekaj hidrazina, toksične kemijske substance, ki se uporablja v raketnem gorivu. Del hidrazina bi lahko celo preživel padec skozi atmosfero, spojina pa je nevarna tako za ljudi kot za živali.

Postaja naj bi na Zemljo padla enkrat marca, točnega datuma pa znanstveniki ne morejo napovedati, pač pa ocenjujejo, da lahko pade tudi »štirinajst dni prej ali pozneje.« Ko bo pričela dokončno padati, bo časa za odziv zelo malo, vendar v vesoljskih agencijah trdijo, da bodo padanje postaje natančno spremljali.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek