Kako slovenska vlada financira slovenske zamejske organizacije?

Na vlado Mira Cerarja, oz. za to pristojni Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), smo se obrnili s prošnjo, kako vlada skrbi za delovanje in predvsem (so)financiranje dejavnosti slovenskih zamejskih organizacij v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

Krovna slovenska ustanova

USZS je tako pristojen za zbiranje informacij »o celotnem financiranju organizacij in aktivnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem«, s strani vseh vladnih organov.

Vseeno je USZS »največji financer avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«, saj so financirali vrsto organizacij slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem: »Vsa sredstva so bila razdeljena na osnovi rednega letnega razpisa Finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Vsakoletni Razpis, strokovne komisije in rezultati Razpisa so objavljeni na spletni strani Urada. V skladu z določili v sklenjenih pogodbah so prejemniki sredstev iz Razpisa dolžni temeljito poročati o načinu porabe sredstev in to tudi dokumentirati.«

Zamejsko šolstvo

Slovensko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je zadolženo, da nudi strokovno podporo zamejskemu šolstvu, na podlagi programa dela tega ministrstva, njemu pripadajočih javnih zavodov ter v bilateralnih dokumentih.

Hkrati ministrstvo izvaja »celotno koordinacijo in usklajevanje med različnimi akterji (Zavod RS za šolstvo, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, CMEPIUS - Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, CP - Center za poklicno izobraževanje, predstavniki lokalnih in državnih šolskih oblasti v tujini, predstavniki in organizacije Slovencev v zamejstvu ter predstavniki slovenske skupnosti po svetu…).«

Vse to delo je tako usmerjeno v ohranjanje in krepitev slovenskega jezika in kulture ter v razvijanje pripadnosti slovenstvu v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, v celovito strokovno podporo šolstvu za pripadnike slovenske narodnosti ter v krepitev stikov z matično Slovenijo. Da zagotovijo to, ministrstvo skrbi za izvajanje naslednji večjih sklopov: izobraževanje pedagoških delavcev, strokovne poučne ekskurzije in šole slovenskega jezika (tako za učitelje kot učence), vključevanje zamejskega šolstva v šolska tekmovanja in v druge aktivnosti namenjene šolski populaciji v Sloveniji, štipendiranje na nivoju osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter strokovnega izpopolnjevanja (gostujoči študenti) ter nenazadnje tudi z logistično podporo zamejskemu šolstvu.

Slovenski kmetje z zamejci

Tudi slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodeluje v aktivnostih pri delovanju slovenskih zamejcev in sicer na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja sodeluje s slovenskimi zamejskimi kmetijskimi organizacijami.

Sodelovanje poteka na podlagi letnih programov s Kmečko zvezo Trst iz Italije, ki povezuje slovenske kmete na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji; Kmečko izobraževalno skupnostjo iz Avstrije, ki povezuje slovenske kmete na celotnem južnem Koroškem; Razvojno agencijo Slovensko krajino z Madžarske, ki povezuje slovenske kmete v Porabju na Madžarskem, ter s Kmetijsko izobraževalno skupnostjo Gorski kotar s Hrvaške, ki povezuje slovenske kmete v Gorskem kotarju.

Kmetijsko ministrstvo (so)financira delovanje na podlagi javnega razpisa, na katerega se lahko slovenske zamejske kmetijske organizacije prijavijo s svojim letnim programom. Pristojna Komisija za spremljanje programov slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij, ki je bila imenovana s sklepom ministra, slednje pregleda in jih potrdi (oz. pozove k dopolnitvi, če je to potrebno), nakar se sklene letna pogodba med ministrstvom in zamejsko organizacijo. Slednja je nato dolžna tudi podati letno poročilo in zahtevek.

Programi čezmejnega sodelovanja

Posebno kategorijo (so)financiranja slovenskih zamejskih organizacij predstavljajo tudi programi čezmejnega sodelovanja, ki so sofinancirani v okviru programov čezmejnega sodelovanja (Slovenija-Avstrija, Slovenija-Hrvaška, Slovenija-Madžarska, Slovenija-Italija) s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Slednji so prav tako odobreni na podlagi javnih razpisov in izvedeni skladno s prijavnicami, ki so ocenjene z administrativnega in kvalitativnega vidika. Izvajanje projektov se spremlja preko poročil projektnih partnerjev, preverjanje pa v okviru administrativne kontrole ter s kontrolami na kraju samem.

V obdobju 2007-2013 so bili v okviru operativnih programov čezmejnega sodelovanja (OP) s ESRR sofinancirani in izvedeni številni projekti, v katerih so sodelovale tudi manjšinske organizacije, in sicer:

V naslednjem proračunskem obdobju, 2014-2020, ki še traja, je bilo v okviru čezmejnih programov sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, Interreg V-A Slovenija-Madžarska in Interreg Italija-Slovenija odobrenih več projektov, pri katerih sodelujejo zamejske organizacije. Razdelitev po programih je sledeča:

V postopku priprave so pogodbe za potrjene standardne projekte, ki so prispeli na 4 javne razpise. Razpoložljiva sredstva so bila dodeljena 27 projektom. V projekte sta kot projektna partnerja vključena tudi občina Dolina in Svet slovenskih organizacij, SLORI je vodilni partner projekta EDUKA 2, nekatere manjšinske organizacije pa so v projekte vključene kot zunanji izvajalci in ne kot projektni partnerji.

V pripravi je ciljni razpis za strateške projekte, med katerimi je eden od desetih strateških projektov, namenjen vsebinam "manjšin", kjer bodo slovenske manjšinske organizacije predvidoma projektni partner.

TABELA: Sofinanciranje dejavnosti Slovencev izven RS 2010-2016

TABELA: Sofinanciranje dejavnosti Slovencev izven RS 2010-2016