REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako na osamosvojitev Slovenije in razpad Jugoslavije gledajo ruski zgodovinarji?

Kako na osamosvojitev Slovenije in razpad Jugoslavije gledajo ruski zgodovinarji?

14. februarja 1992 je Ruska federacija uradno priznala samostojnost Republike Slovenije. Ob 25. obletnici priznanja je Nadežda Pilko z Ruske akademije znanosti predstavila, kako na razpad Jugoslavije in na osamosvojitev gledajo ruski zgodovinarji.

Kakšno je splošno mnenje ruskega zgodovinopisja, je bilo mogoče rešiti Jugoslavijo in njen model socializma ali sta bila razpad sistema in države zgodovinsko neizogibna?

Takrat se je zdelo, da je nemogoče ohraniti Jugoslavijo. Ruski zgodovinarji so si v tem enotni. Spomnimo se, za kakšne čase je šlo. Niso se zgodile samo gospodarske spremembe, ampak tudi ideološke. Kritiziranje komunistične partije je postalo norma. Za nikogar ni skrivnost, da je ideologija predstavljala zacementiran temelj vsem socialističnim državam. Kritika ideologije, takrat precej ostra, je privedla do tega, da je nastal ideološki vakuum, ki ga je moralo nekaj zapolniti. Ideologija, ki se je najlažje razširila med množice, je bil nacionalizem, ki je začel nabirati svojo moč. To ni bila zgodovinska nujnost, ampak neizbežna posledica napak, ki jih je dovolilo vodstvo države.

Bi lahko rekli, da so bili glavni vzroki za razpad v politiki in gospodarstvu SFRJ, ali so v razpadu države pomembno vlogo igrali tudi drugi dejavniki (vpliv tujih držav, splošne razmere v geopolitiki)?

Navzven je bila SFRJ zanimiva in dinamično razvijajoča se država, a je bila to le lepa slika. Skozi leta so se nabirali ekonomski problemi, ki so morali slej kot prej priti na dan. Velik zunanji dolg, življenje na kredit in brezposelnost so predstavljali tempirano bombo. Državo je uspel skupaj držati le lik Tita, ki je znal graditi odnose s tujimi partnerji ter zadrževati in upravljati notranjepolitične in nacionalne probleme ter konflikte. Ko je odšel, je država padla v brezno. Kar se tiče zunanjepolitičnih dejavnikov, moramo na problem gledati s stališča geopolitike. Če bi imela država sposobno vodstvo, bi bila lahko dostojna tekmica zahodnim državam.

Je bilo v Rusiji prisotno kakšno nasprotovanje priznanju novih držav in razpadu Jugoslavije? Kakšno je bilo splošno mnenje ruske politike in javnosti do razmer v Jugoslaviji v 90-ih letih?

Tisti čas je Sovjetska zveza doživljala svoje zadnje dneve. Vodstvo in javnost so takrat veliko bolj zanimali notranji problemi. Poročila o dogajanju v SFRJ so se redno pojavljala v sovjetskem tisku, separatizem in nacionalizem so obsojali in kritizirali.

Pilko je pripravila tudi prispevek za mednarodno konferenco o mednarodnih vidikih jugoslovanske krize in nastanka držav naslednic SFRJ v Kopru, ki se je pozneje zaradi izrednih okoliščin ni uspela udeležiti. 

Nadaljevanje članka si lahko preberete na RUSSIA BEYOD

Komentarji