REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iran početveril proizvodnjo nizko obogatenega urana, ultimat Evropi pa se izteka sedmega julija

Iran početveril proizvodnjo nizko obogatenega urana, ultimat Evropi pa se izteka sedmega julijaTrump in ponoven zagon iranskih centrifug
Težka voda pa se uporablja za hlajenje reaktorjev, ki proizvajajo plutonij in se lahko uporabi pri proizvodnji jedrskega orožja.

Iran je v odgovor na grožnja ZDA in pošiljanje bojne skupine, na čelu katere je letalonosilka Abraham Lincoln v vode Perzijskega zaliva početveril proizvodnjo nizko obogatenega urana.

Kot je napovedal tiskovni predstavnik iranske organizacije za jedrsko energijo, bo Iran »neskončno« bogatil uran, če iranski jedrski sporazum ne bo spoštovan do začetka julija in bodo ameriške sankcije še naprej blokirale svetovno trgovino.

Behrouz Kamalvandi, tiskovni predstavnik iranske atomske agencije je ob tem dejal, da se je Iran odločil za ta korak zato, ker so ZDA prekinile svoj program zamenjave iranskega obogatenega urana, ki ga pošiljajo v Rusijo in v zameno dobivajo neobdelan »rumeni kolač« ter da so istočasno ZDA prekinile prodajo »težke vode« Omanu.

Težka voda pa se uporablja za hlajenje reaktorjev, ki proizvajajo plutonij in se lahko uporabi pri proizvodnji jedrskega orožja.

V skladu s sporazumom iz leta 2015 je Teheran lahko v državi obdržal le 300 kilogramov do 3,67 odstotno obogatenega urana. To je dovolj za uporabo v jedrskih elektrarnah in pri proizvodnji elektrike, ne pa za jedrsko orožje. Ostalega je moral prodati ali poslati v tujino.

Spor se je ponovno razplamtel zato, ker so ZDA odstopile od šeststranskega sporazuma z Iranom.

Vendar je s tem Iran sedaj končal, v manj kot dveh mesecih pa bo očitno, zaradi ameriškega odstopa od sporazuma in nesposobnosti predvsem EU, da Iran obvarujejo pred ameriškimi nezakonitimi sankcijami - tudi konec jedrskega sporazuma kot takšnega.

Spor se je ponovno razplamtel zato, ker so ZDA odstopile od šeststranskega sporazuma z Iranom, saj si je Trumpova administracija zaželela, da bi Iran v novem sporazumu naredil še neke koncesije – zmanjšal svojo vojaško prisotnost v Siriji, prenehal vojaško pomagati drugim državam ali gibanjem in podobno.

Iran je vse to zavrnil, saj tudi ZDA svojo vojaško pomoč drugim državam (in celo teroristom, kot kaže primer džihadistov, ki svoj vzpon dolgujejo tudi pomoči ZDA) smatrajo za vprašanje lastne suverenosti.

Države, sankcije Iran

Ključni datum je sedmi julij letos. Če do takrat ne bo napredka se bo Iran verjetno odrekel spoštovanja sporazuma – to pa bi lahko bil tudi uvod v resen konflikt, morda celo v novo vojno zoper Iran.

Kot poroča iranska tiskovna agencija ISNA, bo Iran, če ne bo napredka do začetka junija, v štirih dneh začel proizvajati 20-odstotno obogateni uran.

Tudi sicer se napetosti med Washingtonom in Teheranom še dodatno zaostrujejo. ZDA v zadnjem času stopnjujejo pritisk na Iran tudi z obtožbami, da načrtuje napade v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump pa je v nedeljo popoldne po raketnem napadu v Bagdadu zagrozil Iranu z uničenjem in mu zabičal, naj več nikoli ne grozi ZDA.

Ključni datum je sedmi julij letos. Če do takrat ne bo napredka se bo Iran verjetno odrekel spoštovanja sporazuma – to pa bi lahko bil tudi uvod v resen konflikt, morda celo v novo vojno zoper Iran.

V nedeljo je blizu veleposlaništva ZDA v »zeleni coni« Bagdada pristala tudi raketa. Nihče ni bil ranjen, brigadni general Jahja Rasoul pa je za AP dejal, da so jo najverjetneje izstrelili iz vzhodnega Bagdada, kjer živi veliko šiitskih, Iranu naklonjenih prebivalcev.

Skupina zahodnih novinarjev, ki je nedavno obiskala Natanz, kjer Iran bogati uran pa je citirala tudi izjave iranskega jedrskega fizika, ki je izjave dal – zakrit s kirurško masko. Sumi se namreč, da izraelske tajne službe morijo iranske jedrske znanstvenike.

Tudi to govori o strahu, ki že vlada med jedrskimi znanstveniki Irana.

Iranci so preživeli napade Aleksandra Velikega, Džingiskana in drugih osvajalcev.

Neposredno pred zadnjo zaostritvijo pa je tudi ameriški predsednik Donald Trump Iranu zagrozil – kot so to razumeli mnogi – celo z jedrskim uničenjem. »Če se Iran želi boriti, potem bo to uraden konec Irana. Nikoli več ne grozite ZDA!« je tvitnil predsednik ZDA in v odgovor dobil opozorilo iranskega zunanjega ministra.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je Trumpu odgovoril, da njegovo »genocidno izzivanje« ne bo uničilo Irana. Spomnil je tudi na to, da so Iranci preživeli napade Aleksandra Velikega, Džingiskana in drugih osvajalcev.

»Iranci stojijo pokončno tisočletja, medtem ko so agresorji izginili. Ekonomski terorizem in genocidno izzivanje ne bosta uničila Irana,« je na Twitterju zapisal Zarif.

»Nikoli ne grozite Irancem. Poskusite s spoštovanjem - deluje,« je dodal.

Komentarji