REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Indijsko-kitajska vrnitev v "kameno dobo"

Indijsko-kitajska vrnitev v Spopad indijskih in kitajskih vojakov

S to vrnitvijo v "kameno dobo" se je po svoje, čeprav na srečo na omejenem področju in na drugačen način, uresničila napoved Alberta Einsteina, ki je dejal, da ne ve, s kakšnim orožjem se bodo spopadli v tretji svetovni vojni, da pa ve zagotovo, da se se bodo "v četrti svetovni vojni ljudje bojevali s palicami in kamenjem." Do četrte svetovne vojne zaradi Indije in Kitajske sicer še ni prišlo, res pa je, da gre za dve veliki regionalni, jedrski sili, ki sta se leta 1962 že zapletli v vojno in imata sposobnost destabilizacije sveta. Kitajska z največjim številom prebivalstva in Indija, ki jo hitro prehiteva, sta sicer tudi članici številnih skupnih organizacij, na primer BRICS-a, kar po drugi strani omogoča dušenje napetosti.

Že Albert Einstein je dejal, da ne ve, s kakšnim orožjem se bodo spopadli v tretji svetovni vojni, da pa ve zagotovo, da se se bodo "v četrti svetovni vojni ljudje bojevali s palicami in kamenjem."

Video posnetek iz območja Himalaje in s še vedno nedoločene meje dveh držav z dne 15 avgusta letos je sicer pokazal, kako so se indijski in kitajski vojaki na srečo brez orožja, zgolj s pestmi in kamenjem (pa tudi palicami in kopiti pušk) spopadli za področje na obrobju spornega jezera. Po trditvah indijskih oblasti je kitajska vojska poskušala dvakrat vstopiti na ozemlje Indije, po ocenah Kitajske pa je Indija neupravičeno vstopila na indijsko ozemlje. Vse skupaj se je dogajalo blizu jezera Pangong, ki je turistična atrakcija v planinski regiji Ladak. Ozemlje Indija imenuje Doklam, Kitajska pa Donglang.

"Zgodil se je manjši incident. S kitajske strani so metali kamenje, toda situacija se je kmalu vrnila v normalne meje, " je za AFP dejal indijski uradnik. Vse skupaj naj bi trajalo okoli 30 minut, nato pa na bi se pripadniki obeh vojska vrnili na svoje izhodiščne položaje. Indijski časnik The Print je nato objavil tudi slike incidenta.

Indija trdi, da je jezero po njenih podatkih tretjino indijsko, dve tretjini pa kitajsko. Jezero leži na nadmorski višini 3900 metrov in je samo ena od spornih točk na več kot 3000 dolgi razmejitveni črti med Indijo in Kitajsko, kjer meja še vedno ni določena vse od konca indijsko-kitajske vojne v letu 1962. "Te zadeve se dogajajo vsako poletje, toda tokrat je bilo to malo podaljšano in bolj resno, vendar orožja niso uporabili," je dejal policijski vir v Srinagarju. Po podatkih indijskih oblasti je bilo do letošnjega avgusta zabeleženih 300 prestopov kitajskih enot na ozemlje Indije.

Zemljevid meje Kitajska -Indija
Položaj jezera Pangong ter mejnih držav - Pakistana, Indije in Kitajske 

 Spopadi so se sicer zgodili na dan indijske neodvisnosti, indijski policisti pa so v svojem poročilu zapisali, da je bila "uporaba kamenja brez presedana in nenavadna" ter da predstavlja poskus "dvigovanja napetosti". Tudi zato, ker naj bi poleg kamenja uporabili tudi kovinske palice in kopita pušk. Da bi umirila napetosti, sta se nato sestala brigadirja enot z obeh strani meje. Takšna srečanja sicer po navadi potekajo na polkovniški ravni. Vendar pa je nato kitajska ljudska armada zavrnila tudi sodelovanje v proslavljanju indijske neodvisnosti na skupni razmejitveni črti "dejanskega nadzora", kar se je zgodilo prvič po letu 2005.

Spor traja že od sredine junija, ko je Indija v področje poslala enote, da bi preprečila razširitev ceste, ki jo izvaja Kitajska. Isto področje si prisvajajo tudi Kitajska in Butan. Kitajski mediji pa so Indijo opozorili, da jo v primeru nadaljevanja provokacij čaka "precej hujša usoda" kot pa zgolj poraz, ki ga je Indija s strani Kitajske v kratkotrajni enomesečni vojni utrpela leta 1962. Kitajske topniške enote so blizu meje izvedle tudi manevre.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek