Hrvaška popustila - konec balkanske carinske vojne

Ministrstvo za kmetijstvo Republike Hrvaške je spremenilo o inšpekcijskem nadzoru pri uvozu sadja in zelenjave iz »tretjih držav« ter vrnilo cene nadzora na prejšnjo ceno 90 kun oziroma 12 evrov. Hrvaška je namreč 14. julija cene tega nadzora dvignila kar za 22- krat in to na 270 evrov. Zoper ta ukrep so se takoj odzvale Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina in Črna gora, saj so bili proizvajalci iz teh držav najbolj prizadeti zaradi nesorazmernega ukrepa Hrvaške.

Srbija je Hrvaški poslala tudi protestno noto ter napovedala izvajanje »striktnega nadzora« v primeru hrvaških izdelkov ki vstopajo na srbski trg. Hrvaški je očitala tudi kršitev Sporazuma o pridruževanju in stabilizaciji (SPP), v skladu z določili katerega bi morale biti cene teh storitev v Hrvaški usklajene s cenami podobnih storitev v drugih državah članicah EU in ne bi smele biti drastično spremenjene, saj so tudi Srbija in druge države s podobnimi sporazumi odprle svoja tržišča za blago iz EU.

O hrvaški potezi in kršenju sporazuma je bila obveščena tudi Evropska komisija. Sledil je diplomatski »dialog« med ministri petih držav, ki so Hrvaški dali rok do petka, da spremeni pravilnik, sicer bi prizadete države odgovorile s podobnimi protiukrepi. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je nato od hrvaškega kmetijskega ministra Tomislava Tolušića zahteval, da čimprej reši problem. Hitro ukrepanje je bilo potrebno predvsem zato, ker so proizvajalci v štirih prizadetih državah zaradi prodaje sezonskega sadja in zelenjave utrpeli veliko škodo.

Novi pravilnik naj bi bil objavljen jutri, s tem pa naj bi odpadla tudi nevarnost nove balkanske carinske vojne. Istočasno pa so se ministri tudi dogovorili, da bodo na naslednjem sestanku razpravljali tudi o uporabi pesticidov, ki v državah EU niso dovoljeni. Minister za trgovino BiH Mirko Šarović je dejal, da je to "velika zmaga diplomacije" in dobra vest za vse. Gospodarski analitiki v Srbiji pa ocenjujejo, da je poleg ekonomske škode proizvajalcev v štirih državah največja škoda, in to predvsem  politična, nastala Hrvaški, ki je po nepotrebnem in predvsem povsem neuspešno uvedla protekcionistične ukrepe.

Zgodba pa je podučna tudi za Slovenijo, kjer so nekateri še zmeraj prepričani, da Hrvaška nikoli ne bo sprejela npr. arbitražne razsodbe. Meja je seveda pomembnejša od uvoza zelenjave, vendar pa tudi ta primer kaže, da je Hrvaška, če je soočena z kritiko evropskih institucij, enotno skupino držav in protiukrepi pripravljena spremeniti svojo politiko. V primeru meje bo morda trajalo dlje kot v primeru uvoza zelenjave, vendar končni cilj ni nedosegljiv - če bi sevbeda tudi v Sloveniji obsrtajala politična volja za kaj takšnega.