Hrvaška, Albanija in Kosovo s »trojnim paktom proti Srbiji«, ta čaka na »čarobni kot« in krepi zavezništvo z Madžarsko

Zveza NATO ni še niti razpadla, toda odločitev ZDA, da se začnejo umikati iz Evrope je že sprožila številne spremembe.

Evropa se nahaja sredi psihoze oboroževanja zaradi domnevne in neobstoječe »ruske nevarnosti«, države pa so po seriji bilateralnih sporazumov z Ukrajino pričele podpisovati različne »obrabne pakte« druga z drugo.

Prvi in presenetljiv korak so naredili v Zagrebu, Tirani in Prištini, kjer so podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju.

Da stari sovražniki Srbije ponovno sklepajo zavezništva in so ob tem v svoje vrste pritegnili tudi Kosovo, uradno protektorat pod zaščito OZN in zveze NATO, ki pa je formalno za večji del sveta še vedno del Srbije je sprožilo negativne komentarje predvsem v Srbiji.

»Medtem ko je naša država okupirana s protesti in razpravami o tem, ali je bil uporabljen zvočni top in ali ga je kdo videl, Priština, Tirana in Zagreb ustvarjajo vojaško zavezništvo, ki predstavlja neposredno varnostno grožnjo naši državi.

Trilateralni memorandum na obrambnem področju med ministrstvoma za obrambo Albanije, Hrvaške in t.i. Kosova, ki je bil v torek podpisan v Tirani, za Srbijo ni presenečenje, ampak jasno sporočilo. Ta poteza je bila v zadnjih letih večkrat napovedana, a je bila zaradi diplomatskih akcij Beograda opuščena.

Zdaj, ko se Srbija ukvarja s protesti in razpravami o tem, ali je bil uporabljen zvočni top in ali ga je kdo videl, Priština, Tirana in Zagreb ustvarjajo vojaško zavezništvo, ki predstavlja neposredno varnostno grožnjo naši državi. Zaradi vsega skupaj se postavlja vprašanje, ali so neoliberalni krogi v Bruslju presodili, da je čas za oblikovanje vojaškega sodelovanja, domnevno obrambnega, ki bi vključevalo nekatere države v regiji. Njegovi snovalci prepričujejo javnost, da nimajo nič proti Beogradu.

Ostaja le še da se počaka na ugoden trenutek, da se Bolgarija pridruži temu, za zdaj, trojnemu paktu, in da bošnjaške oblasti v Sarajevu izrazijo isto željo v imenu Bosne in Hercegovine. In na politični ravni prav ustvarjanje podkve okoli naše države ne daje proste roke le Hrvaški in Albaniji, temveč predvsem dodatna zagotovila t.i. Kosovu. Predsednik republike Aleksandar Vučić pravi, da je Srbija razumela sporočilo, ki so ga poslali s podpisom memoranduma Hrvaške, Albanije in Kosova na področju obrambe in da ima naša država svojo doktrino, s katero bo uspelo ohraniti stabilnost in se ubraniti pred morebitnim agresorjem. Dodal je, da ga zelo skrbi, da to počnejo. Poudaril je, da je Hrvaška, kar zadeva vojsko, zelo močna država, a tudi, da ima Srbija prvič močnejšo vojsko. »Razumeli smo jih, zelo smo zaskrbljeni, kaj počnejo. Imamo svojo doktrino, s katero bomo, prepričan sem, uspeli ohraniti stabilnost in se ubraniti pred morebitnim agresorjem je za TV Pink poudaril Vučić«, je poročala beograjska Politika.

Nedefiniran status Kosova, kjer Priština neprestano preganja srbsko manjšino in prihajajoča kriza v BiH zaradi pregona vrha republike Srbske s strani nelegitimnega nemškega »visokega predstavnika« bi lahko bili dve dodatni vžigalni vrvici ki vodita do smodnišnice, imenovane Balkan.

Zunanja nevarnost pa bi zagotovo lahko pomagala umiriti tudi proteste, s katerimi se v Srbiji sooča Aleksandar Vučić.

Odhajajoči srbski premier Miloš Vučević pa je na vprašanje, proti komu je usmerjeno zavezništvo Hrvaške, Albanije in tako imenovanega Kosova, dejal, da je zdaj jasno, da »močna država Srbija odgovarja samo nam«.

»Upam, da je zdaj vsakemu državljanu Srbije jasno, da je močna država Srbija odgovorna samo za nas. Če je ne bomo zaščitili in zgradili, nas ne čaka nič dobrega,« je dejal Vučević.

Na družbenem omrežju »X« se je vprašal, kakšen je interes dveh članic Nata, da vstopata v vojaško sodelovanje z nepriznanimi »institucijami«, ki so bile nezakonito oblikovane na delu srbskega ozemlja, in zakaj bi morala zdaj še ena članica Nata vstopiti v takšno in drugačno zavezništvo.

Kot je dodal, se je treba zavedati, da so Hrvaška, Bolgarija in Albanija sosede Srbije.

Vučević je opozoril, da je vprašanj veliko in se boji, da je odgovor samo en, in sicer negativen.

Albanski obrambni minister Ejup Venge je dejal, da se imata Kosovo in Albanija kaj naučiti od Hrvaške, predsednik vlade prištinskih začasnih institucij Albin Kurti pa je dejal, da je podpis trilateralnega memoranduma »izredno pomemben korak za varnost in mir v regiji, prek obrambe, sodelovanja in koordinacije naših miroljubnih držav.«

Hrvaški obrambni minister Ivan Anušić je dejal, da bo omenjeno sodelovanje potekalo predvsem v obveščevalnem sistemu, pa tudi pri razvoju obrambne industrije.

Zunanje ministrstvo Srbije je ministrstvom za zunanje zadeve Hrvaške in Albanije poslalo nujno zahtevo za podrobnejše pojasnilo v zvezi s podpisom trilateralnega memoranduma o sodelovanju na področju obrambe, s katerim sta ti državi skupaj z »nelegitimnim predstavnikom oblasti v Prištini storili korake, ki spodkopavajo regionalno stabilnost.«

»Srbija kot država, ki je garant miru in vojaške nevtralnosti na Balkanu, upravičeno zahteva odgovore o naravi in ​​ciljih tega varnostnega sodelovanja,« so zapisali

Še posebej zaskrbljujoče je, da se to vojaško zavezništvo oblikuje brez posvetovanja z Beogradom, z neposredno vpletenostjo strukture, ki nima mednarodne legitimnosti in predstavlja varnostno grožnjo srbskemu narodu in celotni regiji,« navaja srbsko MZZ.

Poudarja, da ne bo zanemaril očitnega političnega sporočila te pobude. »Očitno je, da ta memorandum ni plod naključja, temveč usmerjena strategija, katere cilj je izolacija Srbije in krepitev paravojaških struktur v južni srbski pokrajini, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijo 1244 Varnostnega sveta ZN,« dodajajo.

Vsem je jasno, da ta pobuda, ki se izvaja brez Srbije, ampak s t.i Kosovo predstavlja odkrito provokacijo in grobo ignoriranje realnosti na terenu. Če, kot trdijo, ta sporazum ni uperjen proti nikomur, zakaj je Srbija izključena iz kakršnih koli pogajanj o kolektivni varnosti v regiji?

Posebej zanimiva je odločitev za ohranjanje miru z enostranskim oboroževanjem in vojaškim sodelovanjem z nelegalnimi strukturami na ozemlju Kosova in Metohije, ki predstavlja neposreden udarec mednarodnemu pravnemu redu in grožnjo regionalnemu miru. Srbija tega ne bo tiho sprejela in ne bo dopustila nobenih enostranskih dejanj, ki bi lahko ogrozila našo ozemeljsko celovitost, varnost državljanov in mir v regiji, piše v sporočilu.

Pri tem je potrebno poudariti, da tudi sedanja »vojska« Kosova nima temelja v mednarodnem pravu, saj bi morala biti edina vojaška sila na Kosovu KFOR ki ga vodijo članice zveze NATO.

Da je glavni cilj »trojnega pakta« pakta Srbija je potrdil upokojeni albanski general Esad Colaku z besedami, da je »eden od teh sporazumov jasno sporočilo Beogradu, saj ta sporazum pošilja jasno sporočilo vsem, ki imajo ozemeljske zahteve do drugih sosednjih držav, saj vemo, da je Srbija začela vojno v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu«, poroča Dukađini.

Izrazil je zaskrbljenost nad razmerami v Bosni in Hercegovini in poudaril, da se »situacija tam zaostruje zaradi vpliva Srbije«.

Da gre za nadaljevanje politike, uperjene proti Srbiji, priča tudi dejstvo, da je bil na letošnjem vrhu Nata dosežen dogovor o oblikovanju »NATO Schengena«, natančneje – koridorja, ki bi vključeval Italijo, Albanijo, Bolgarijo in Severno Makedonijo, z možnostjo vstopa t.i. Kosova, ki bi hitrim silam zavezništva omogočil nemoteno delovanje na Balkanu.

Mnenje srbskih vojaških analitikov in tudi obveščevalcev je, da bi bila njena primarna tarča Srbija. Poleg tega iz Turčije ob namigih, da bi ZDA morda zapustile oporišče Bondsteel na Kosovo sporočajo, da bodo v tem primeru okrepili turške enote na Kosovu.

Univerzitetni profesor Ilija Kajtez pravi, da ima to vojaško sodelovanje, glede na to, kdo ga izvaja, le en cilj - koalicijo proti Srbiji in srbskemu dejavniku na Balkanu.

Za »Politiko« je dejal, da je vsakomur jasno, kdo je veliki sovražnik podpisnikov memoranduma in navaja, da sta Hrvaška in Albanija članici Nata, t.i. Kosovo pa si prizadeva za to.

»Hrvaška, Albanija in kosovska KBS se pripravljajo, da bodo kopenski vojaki v nekem prihodnjem konfliktu, a nič ne bo mogoče storiti brez zelene luči, ki bi morala priti iz Nata. Mislim, da se zadeve pri njih zapletajo in to je Trumpov faktor in nič več ni tako preprosto. Tukaj imamo dejstvo, da 'globoka država', ki je bila izgnana iz Washingtona zdaj vodi nekakšno posredniško vojno proti Trumpovi administraciji. Kontekst je ohraniti in disciplinirati tiste, ki niso na njihovi strani sredi resno razgretih razmer v regiji, ki samo čakajo na iskrico vžigalice, da zaneti celotno regijo,« zaključuje Kajtez.

Vojaško zavezništvo Hrvaške, Albanije in t.i Kosovo ni zavezništvo proti Madžarski ali proti Rusiji, je pa zavezništvo proti Srbiji in grožnja Srbom, je dejal podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vulin.

»Medtem ko se država Srbija trudi, da bi se izognila konfliktom na svojih ulicah in medtem ko grozi z aretacijo voditeljem Republike Srbske, se sovražniki Srbije povezujejo in zavezujejo k vojaški podpori. Barvna revolucija v Srbiji je združila in okrepila sovražnike Srbije prav toliko, kot je razdelila in oslabila Srbijo. Srbi, kaj vam ni jasno?« je dejal Vulin.

kosovosrbija.jpg

Vendar tudi Srbija ni brez možnosti za obrambo svojih interesov.

Računa lahko na bolj naklonjeno stališče Trumpove administracije, upa pa lahko tudi, da bo z zlomom kijevskega režima dobila stik z Rusijo preko »čarobnega kota«, meja Slovaške in Madžarske z Ukrajino.

Ob tem naj bi tudi Vučić in Orban načrtovala vojaško sodelovanje.

Na kaj dolgoročno upajo geostrategi v Budimpešti, Bratislavi, Beogradu in verjetno tudi na Dunaju pa kaže lanska (strojni prevod) objava rusko-ameriškega analitika Andreja Martyanova.

To bi lahko bilo zelo pomembno tudi za Slovenijo, ki bi morala čim prej izboljšati odnose s Slovaško in Madžarsko.

carobnikot.jpg

Veliko Srbov živi tudi na severu Črne gore, nealbanski, severovzhodni del Makedonije pa je precej naklonjen Srbiji.

Odnosi Srbije z Madžarsko pa so prav tako na najvišji možni ravni.

Sporazum, ki se pripravlja z Madžarsko, naj bi bil odgovor na skupno izjavo Hrvaške, Albanije in Kosova o krepitvi obrambnega sodelovanja.

O tem je poročal srbski časnik Kurir.

Povezovanje Albanije, Kosova in Hrvaške v obrambno zavezništvo je neposredna grožnja Srbiji, so za Kurir ocenili neimenovani sogovorniki. Menili so tudi, da bi Srbija morala o tem obvestiti Varnostni svet Združenih narodov in nadaljevati krepitev varnostno-obrambnih zmogljivosti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je tudi dejal, da izjava predstavlja kršitev podregionalnega sporazuma o nadzoru oboroževanja iz leta 1996. Izrazil je tudi prepričanje, da podpisnice o tem niso obvestile zveze Nato.

Vse to kaže, da se ob odhodu ZDA iz Evrope tudi Balkanu znova obetajo zelo turbolentni časi.