Grožnja tretje svetovne vojne? »V primeru vojne bi Kitajska zlomila ZDA, ne da bi izstrelila eno samo kroglo«

Kako Peking počasi vzpostavlja celovit nadzor po svetu, se sprašujejo svetovni mediji?

Kitajska in Združene države imata skupne politične, gospodarske in varnostne interese, kljub konfliktom glede teritorialnih pretenzij v Južnem kitajskem morju.

Od Kitajske na severu do Indonezije na jugu, obsegajo vodne poti 3,6 milijona kvadratnih kilometrov, zaradi česar je to morje večje od Sredozemskega.

Na zahodu meji z Vietnamom, Malezijo in Singapurjem ter na Filipine in Brunej na vzhodu.

Južno kitajsko morje je plodno ribiško območje, ki z 10 odstotki sodeluje v globalnem svetovnem ribištvu in ima obetajoče rezerve nafte in zemeljskega plina.

Še pomembnejši je ogromen obseg trgovanja, ki poteka skozi prav te vode, ki se je leta 2016 povečal na okoli tri milijarde dolarjev, vključno z več kot 30 odstotki globalne pomorske trgovine s surovo nafto.

Gospodarska pomembnost Južnega kitajskega morja je sedaj še bolj v ospredju zaradi trgovinskega spora med Kitajsko in Združenimi državami.

Vse to spodbuja nove konflikte glede vprašanja lastništva voda, grebenov in otokov v Južnem kitajskem morju.

Kitajska trdi, da uveljavlja pravico do več kot 80 odstotkov tega morja in svoje pretenzije utemeljuje na zemljevidu iz leta 1947, ki kaže tako imenovano ločnico devetih črtic (včasih se jih omenja 10 ali celo 11), ki naj bi tvorile mejo notranjega morja, za katero Peking zatrjuje, da je del kitajskega ozemlja, torej do točke približno 1800 kilometrov južno od njenega otoka Hainan.

Še posebej sporno je otočje Spratly, ki v Južnem kitajskem morju, med Filipini in Malezijo z ene, in Vietnama z druge strani zajema okoli 750 grebenov, manjših in večjih otokov, atolov ...  Kljub dejstvu, da premorejo le štiri kvadratne kilometre kopnega, se raztezajo na 425.000 kvadratnih kilometrih morske površine, za katero se domneva, da je bogata z nafto in plinom.

Vse to je razlog za napetosti, ki na tem področju trajajo že več kot pol stoletja in so prizorišče nevarnih incidentov med državama.

Kitajska se sklicuje na zgodovinsko pravico, na podlagi katere si lasti več tisoč kilometrov oddaljene otočke, saj so te otoke, glede na njene podatke, odkrili mornarji iz dinastije Han pred približno dva tisoč leti.

Vse to so razlogi, da sta se v zadnjih nekaj mesecih kitajski voditelj Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump večkrat bahala z vojaškimi vajami tako na kopnem kot na vodi, da bi pokazala najsodobnejšo tehnologijo in vojaško moč.

Toda kitajski vojaški strateg Wang Xiangsui trdi, da je njegova država odkrila Ahilovo peto ZDA in bi z lahkoto – seveda, če bi bilo to nujno -, zdrobila ameriško moč, ne da bi izstrelila ene same krogle.

Pojasnil je, da je oboroževalna tekma postala brez pomena, ko gre za prizadevanja dveh sil, da bi dosegli prevlado v svetu. Wang je nedavno tudi za Amazonovo oddajo »Empires in War« (Imperije v vojni) poudaril, da se Kitajska namesto tekme v oboroževanju osredotoča na obvladovanje globalnega gospodarstva, da bi vzpostavila popoln nadzor nad svetom.

»Nova grožnja ni več neposredna konfrontacija med državami. Danes to ni več boj orožja proti orožju, bojnih letal proti bojnim letalom in tankom proti tankom,« je pojasnil.

»Konfrontacija dobiva množico različnih oblik na različnih področjih, na primer na področju financ ali medijev«, je dejal Wang in dodal, da so cilji nove vrste konflikta »enaki kot v primeru vojaškega spora«.

»Sovražnika želimo prisiliti, da sprejme določene pogoje. Čeprav še vedno gre za vojno, ta presega vojaške okvire; na Kitajskem to imenujemo za 'neomejeno vojno'«, je dejal Wang.

Few new pics for your future slides :) pic.twitter.com/ynasRWDwum

— Rajkannan Rajan (@rajkannanrajan) August 27, 2016

Kitajski strateg je še pojasnil, da so sateliti ameriška točka, na katero ZDA opirajo tudi svojo vojaško prevlado, toda »so lahko tudi šibka točka.«

»ZDA se zanašajo na satelite, ki nadzorujejo celotno komunikacijsko omrežje in to je hkrati njihova šibka točka. Ta odvisnost me spominja na grškega junaka Ahila, ki je bil nepremagljiv, razen njegove pete. Sateliti so ameriška Ahilova peta«, je sklenil Wang.

Če bi kitajski vojski med morebitnim konfliktom uspelo uničiti satelite ZDA, bi bile ameriške komunikacije popolnoma neuporabne. Vojaško ladjevje bi na primer obstalo na morju, izpostavljeno napadom ...

Najboljši kitajski obrambni strateg Qian Qihu ob tem trdi, da je Kitajski uspelo ustvariti obrambni »podzemeljski jekleni veliki zid« (»Underground Steel Great Wall«), da bi izničila grožnjo pred uničenjem svojega arzenala s hipersoničnim orožjem.

82-letni kitajski obrambni strokovnjak je nedavno prejel prestižno državno nagrado za premikanje mejnikov v znanosti in tehnologiji zaradi svojega prispevka k nacionalni obrambi z razvojem sistema, ki ga je opisal kot »zadnjo nacionalno obrambno linijo«.

Sistem sestavlja serija izpopolnjenih obrambnih objektov, ki se nahajajo zasidrani globoko v gorah in zmanjšujejo ranljivost vhodov in izhodov iz teh objektov.

Dejansko gre za sodobno različico Velikega kitajskega zidu, starodavne slavne kitajske fortifikacije, zgrajene od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred vpadi mongolskih in hunskih plemen.

Qian je uradnemu časniku kitajske komunistične partije The Global Times zaupal, da »mora razvoj ščita natančno slediti razvoju sovražnikovih puščic.«

»Naš obrambni inženiring se je pravočasno razvil, saj so napadalna orožja nov izziv,« je sklenil kitajski obrambni strokovnjak.

Če sistem za prestrezanje raket v državi, protiraketni sistem ali zračna obramba ne uspejo prestreči in nevtralizirati sovražnikove grožnje, potem bo omenjena »jeklena stena« tista, ki bi lahko preprečila napade.

Novi obrambni sistem je sicer ogromna pridobitev za Peking, saj se lahko kosa s hipersoničnim raketam - orožjem, ki ga pospešeno razvijajo tako ZDA kot Rusija.

Qian je še dodal, da lahko hipersonično orožje predre katerikoli drugi obstoječ protiraketni ščit na svetu, zaradi česar je Kitajska en korak pred svojimi tekmeci.

Business Insider razkriva, da se kitajski vojaki že pospešeno usposabljajo in pripravljajo na jedrsko vojno v simuliranih misijah ICBM v podzemnih bunkerjih.

Gre za rakete, ki so strateško postavljene v utrjenih zaščitnih bunkerjih globoko v gorah, in so ključni sestavni del kitajskih zmogljivosti za povračilni udarec v primeru napada, saj Kitajska nima jedrske politike, ki bi dovoljevala preventivni prvi napad.