REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vzpon »rdečega zmaja«: osupljiva dejstva o prebojih na Kitajskem

Vzpon »rdečega zmaja«: osupljiva dejstva o prebojih na KitajskemKitajska - priprave na novo leto, Vir: Xinhua

Napovedi kažejo, da bo Kitajska do leta 2030 bogatejša od ZDA in da bo njen delež v svetovnem bruto družbenem proizvodu BDP okoli 30 odstotkov.

Priča smo zarji novega kitajskega rekorda, zato je potrebno našteti nekaj osupljivih dejstev, ki nazorno kažejo - kako raste močan kitajski zmaj.

Sodobna kitajska velemesta, vir: YouTube

Med letoma 1978 in 2013 se je kitajsko gospodarstvo v povprečju povečalo za približno 10 odstotkov letno (poglejte prikaz - animacijo: The World’s 10 Largest Economies by GDP).

Od krize leta 2008 je treba 40 odstotkov rasti svetovnega BDP-ja pripisati - Kitajski.

Od leta 2008 se ponavlja naslednji trend: kitajsko gospodarstvo vsako drugo leto najmanj za dvakrat presega gospodarstvo Indije.

Stopnja umrljivosti dojenčkov se je zmanjšala za 85 odstotkov.

Povprečna življenjska doba pa je daljša za 11 let, tako da je znašala v letu 2018 za moške 75, za ženske pa 77,9 let.

Tako so Kitajci doživeli tudi desetkratno povečanje prihodkov. V tem obdobju je več kot 800 milijonov ljudi občutilo bistveno izboljšanje kakovosti življenja.

V obdobju med leti 2014 in 2016 je Kitajska proizvedla in porabila več cementa kot Združene države Amerike v celotnem 20. stoletju.

Indija, ameriške avtoceste

Od leta 1996 do leta 2016 so Kitajci zgradili več kot 2,6 milijona kilometrov cest, od tega okoli 112.000 kilometrov avtocest.

To je 50 odstotkov več, kot jih imajo vseh skupaj v ZDA.

Zapletene vpadnice kitajskih avtocest in železniška postaja za sodobne hitre vlake

Od leta 2007 so na Kitajskem zgradili tudi več kot 20.000 kilometrov hitrih železniških prog, kar je več kilometrov železniških prog namenjenih za vlake, ki dosežejo visoke hitrosti, kot jih je vseh skupaj - na celem svetu.

Kitajska v razvitih in državah v razvoju na Svilni poti vidi tudi trg za svoje hitre potniške vlake in zato že razvija novo generacijo hitre železnice, kjer bodo vlaki lahko vozili do 400 kilometrov na uro.

Kitajska je v zadnjem desetletju postala vodilna sila pri razvoju hitrih vlakov in se ponaša z največjim omrežjem hitre železnice na svetu, ki se trenutno razteza na več kot 20.000 kilometrih, toda do leta 2030 načrtujejo razširitev hitrega železniškega omrežja na 45.000 kilometrov.

Do leta 2030 načrtujejo razširitev hitrega železniškega omrežja na 45.000 kilometrov.

Kot je poročal RailJournal, je postala Kitajska najhitreje rastoči trg za Evropo.

Če je leta 2011 vrednost kitajskega izvoza v Evropo znašala 113 milijard evrov, je do leta 2017 ta številka narasla že na 170 milijard evrov.

Hitra kitajska železnica, vir: Wikipedia

Projekt En pas in ena pot je po pisanju britanskih medijev največja tuja naložba kake posamezne države, s katero želi Kitajska krepiti domačo porabo in vpliv v svetu.

Kitajci skoraj vsak teden zgradijo po eno novo naselje, ki je veliko približno kot Rim.

Po ocenah Kitajske investicijske banke, je leta 2017 načrtovana vrednost približno 900 infrastrukturnih projektov, od železnic, pristanišč do cevovodov, v 64 državah znašala 890 milijard dolarjev.

Levji delež finančnega bremena naj bi nosile kitajske razvojne banke, poleg tega pa je bil januarja 2014 ustanovljen še 40 milijard dolarjev vreden sklad Svilne poti, še 100 milijard pa bo za projekte na voljo v novoustanovljeni Azijski infrastrukturni investicijski banki (AIIB), ki je bila na začetku 2016 oblikovana prav z mislijo na pobudo En pas in ena pot.

Futuristična kitajska velemesta, vir: YouTube

Severna železniška mreža že poteka severno od Kaspijskega morja prek dveh povezav, ena po progi transibirske železnice in druga skozi Kazahstan.

Svilna pot ni namenjena samo trgovanju, ampak tudi obsežnim naložbam v infrastrukturo, ki jo je Kitajska v zadnjih desetletjih pospešeno gradila doma, zdaj pa želi svoje znanje, izkušnje in tehnologijo prodajati tudi v svet, tako razvitim kot razvijajočim se državam.

Predvidena je tudi proga južno od Kaspijskega morja, ki bi vodila do Carigrada, a pred tem bo treba še zgraditi železniško povezavo med Kitajsko in Indijo ter Pakistanom, kjer pa bo treba upoštevati tudi negotove varnostne razmere v tem delu sveta. Del projekta je tudi pomorska povezava z Afriko.

Svilna pot ni namenjena samo trgovanju, ampak tudi obsežnim naložbam v infrastrukturo, ki jo je Kitajska v zadnjih desetletjih pospešeno gradila doma, zdaj pa želi svoje znanje, izkušnje in tehnologijo prodajati tudi v svet, tako razvitim kot razvijajočim se državam.

Krepitev domače gospodarske rasti je med prednostnimi nalogami oblasti v Pekingu, zato je En pas, ena pot bolj kot zunanjepolitična strategija predvsem notranja zadeva s posledičnimi geostrateškimi učinki.

Rim, vir: Wikipedia

Ob vsem tem je zanimivo vedeti, da Kitajci skoraj vsak teden zgradijo po eno novo naselje, ki je veliko približno kot Rim.

Komentarji