Grčija: petnajst istočasnih požarov je Mati spremenilo v "pekel na zemlji"

Grški premier Aleksis Cipras je spričo najbolj smrtonosnih požarov v zadnjih 10 letih v državi razglasil tridnevno žalovanje. Obsežni gozdni požari na grškem polotoku Atika so namreč zahtevali že najmanj 74 življenj. Več ljudi še pogrešajo, zato utegne število žrtev še narasti. Evropska komisija je Atenam obljubila vso podporo "dokler bo treba".

Največ žrtev so požari zahtevali v letoviškem kraju Mati 40 kilometrov severovzhodno od Aten, kjer so bile stavbe v gostem borovem gozdu. Letovišče je skoraj povsem uničeno. Na posnetkih grške televizije je videti dele ulic s hišami, ki so pogorele do tal.

Preživeli v požaru v Grčiji opisujejo grozo, ki jih je zajela, ko so se soočili z ognjenim zidom pred seboj. Najbolj so prizadeta področja okoli letoviškega mesta Mati. »Zublji so nas lovili vse do vode,« opisuje dogajanje eden od preživelih, drugi pa dodaja, da so zublji udarili »po nas kakor metalec ognja.«  

Reševalci so medtem našli trupla 26 odraslih in otrok, ki so se pred smrtjo objemali v dvorišču, nedaleč od morja, do katerega pa niso uspeli pribežati. Večina jih je bila turistov. V Grčiji so pri iskanju pogrešanih vzpostavili celo posebno spletno stran, vlada pa je razglasila dan žalovanja.

Z ognjem se je borilo več sto gasilcev in letal, vendar so vetrovi, ki so pihali s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro oteževali reševanje in boj z ognjem. Pomoč Grčiji so poslali tudi iz drugih evropskih držav.

Eden od preživelih, Nikos Stavrinidis, je za ABC dejal, da je kljub vključeni klimi v avtu, celo samo tedaj, ko se je peljal preko avtoceste v bližini, lahko čutil vročino. »Vozili smo se po cesti, zraven katere se je nenadoma začelo kaditi in ogenj je bil naenkrat povsod okoli avta. Vse hiše zraven avtoceste so bile popolnoma požgane,« pripoveduje očividec.

Večina ljudi je umrla v hišah, zunaj ali v avtomobilih. Reševalce je strah, da bo število žrtev še večje, saj so bili ljudje zaradi hitrosti ognja pogosto zelo hitro močno opečeni. Gre za najhujšo ognjeno katastrofo po letu 2007, ko je ogenj na Peloponezu prav tako ubil več deset ljudi.

Novinarji mesto Mati opisujejo kakor »črni pekel« ter poročajo, kako je na cestah videti na stotine popolnoma zgorelih avtomobilov. Ogenj tudi v torek še vedno ni bil pogašen. Preživeli Kostas Laganos je dejal: »Ožgalo nam je hrbte, ko smo bežali in se potopili v vodo…Rekel sem si, moj bog, moramo teči, da bi se rešili.« George Vokas, katerega družina se je prav tako rešila s pobegom v morje, je povedal, da niso uspeli rešiti dve ženski, ki sta umrli v požaru.

Preiskovalci sumijo, da so bili požari podtaknjeni, da bi lahko kriminalci nato ropali zapuščene domove. »Petnajst ognjev se je istočasno prižgalo na treh različnih delih Aten, je opozoril tiskovni predstavnik vlade Dimitris Tzanakopoulos. Zaprosili so tudi za pomoč ameriških dronov, da bi lahko ugotovili, ali je prišlo do »sumljivih aktivnosti.« Najmanj štiri smrtne žrtve - tri ženske in otroka - so našli v morju, kamor so se mnogi v paniki zatekli pred ognjem.

Poškodovanih je najmanj 187 ljudi, od tega 23 otrok. Med poškodovanimi jih je najmanj enajst v smrtni nevarnosti.

Na Atiki so zaradi požarov razglasili izredne razmere, Cipras in člani vlade pa so odpovedali napovedana srečanja in obiske. Premier je v izjavi, ko je razglasil tridnevno žalovanje, poudaril, da je zdaj čas, da skušajo rešiti, kar se še da, ter da ljudje stopijo skupaj.

Ob tem se je zahvalil gasilcem, reševalcem in drugim, ki so pomagali pri gašenju požarov ter evakuaciji ljudi. "Nihče ne bi smel ostati brez pomoči in nič ne bo ostalo neodgovorjeno," je poudaril Cipras in tako odgovoril na ugibanja medijev, kdo je odgovoren za katastrofo. Poudaril je še, da Grčija zdaj žaluje ter da bodo na vsa vprašanja odgovorili kasneje.

Grčija je zaradi katastrofe zaprosila za mednarodno pomoč. Prva letala, gasilce in helikopterje so že napotili Italija, Nemčija, Poljska, Francija, Ciper, Izrael, Španija in Bolgarija, pomoč sta ponudili tudi Hrvaška in Srbija.

Vso podporo "danes, jutri in dokler bo treba" je Ciprasu obljubil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Komisar za krizno upravljanje Hristos Stilianides je danes odpotoval v Atene.

Komisija je sicer pomoč obljubila tudi Švedski in Latviji, kjer se prav tako borijo z uničujočimi požari. Poudarili so, da center komisije za usklajevanje nujnega odziva dela 24 ur na dan in je v stalnem stiku z oblastmi v omenjenih državah.

Z ognjenimi zublji se je ponoči borilo več kot 600 gasilcev, številni prebivalci okolice Aten so morali zapustiti domove. Več sto otrok so evakuirali iz počitniških taborov.

Pri evakuaciji je ponoči sodelovalo tudi več helikopterjev, devet patruljnih čolnov grške obalne straže, dve vojaški ladji ter več deset zasebnih plovil, ki so ljudi prevažala v pristanišče v Rafini.

Več tisoč ljudi je noč preživelo na prostem, v avtomobilih in športnih dvoranah, okoli 700 so jih ribiči in turisti s čolni rešili s plaž in skal, kamor so se zatekli pred ognjem.

Gasilci so sicer ponoči številne požare uspeli spraviti pod nadzor, davi pa so za promet znova odprli avtocesto med Korintom in Atenami, ki so jo zaradi gostega dima zaprli v ponedeljek. Še vedno pa se širi požar v okolici kraja Kineta okoli 50 kilometrov vzhodno od Aten.

Požari so izbruhnili zaradi hude suše, močnega vetra in vročinskega vala s temperaturami do 40 stopinj Celzija. Po napovedih vremenoslovcev naj bi bilo danes še vroče, nato pa naj bi se temperature znižale, jakost vetra pa zmanjšala, pričakujejo tudi dež.

Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva med žrtvami požarov v Grčiji ni Slovencev. Kot so z MZZ sporočili za STA, so v stalnem stiku z nekaterimi slovenskimi turisti na območju in po trenutnih informacijah med ranjenimi in žrtvami ni slovenskih državljanov. Ljudem sicer odsvetujejo vsa potovanja na prizadeta območja, ki niso nujna.

Vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter je dodal, da za grške oblasti sicer gozdni požari niso novost in da imajo na voljo moderno opremo za gašenje. "Vsi skupaj pa upamo, da se bo zadeva čim prej umirila," je dodal.

MZZ slovenskim državljanom na prizadetih območjih svetuje, naj sledijo navodilom lokalnih oblasti, gasilcev in obalne straže, naj se ne zadržujejo na prizadetih območjih in naj sledijo evakuacijskim načrtom lokalnih oblasti. Državljane, ki se nahajajo na prizadetih območjih, tudi pozivajo, naj se javijo slovenskemu veleposlaništvu v Atenah.