torek, 17. november 2026 leto 31 / št. 321
»Kako lahko človeku prepoveš jesti zaradi njegovih idej?«EU znova poteptala šest temeljnih evropskih vrednot!
RT - cenzura
Svet EU je pravkar sankcioniral tudi znanega irskega novinarja Chaya Bowesa.
Glas za to je prispeval tudi slovenski zunanji minister Tone Kajzer.
Pri tem ni ravnal nič drugače kot njegova predhodnica Tanja Fajon, ki je svojo ročico dvignila za sankcioniranje švicarskega polkovnika Jacquesa Bauda.
Ti ukrepi so sprejeti brz kakršnegakoli sodnega nadzora, brez možnosti obrambe in možnosti pritožbe.
To pomeni da so mu – čeprav državljanu EU – onemogočena potovanja, da so zamrznjeni vsi njegovi računi in dostop do vse njegove imovine.
Države članice so v izjavi navedle, da je Chay Bowes, ki dela za ruski medij RT, »sodeloval pri manipulaciji z informacijami in širjenju narativov, ki legitimizirajo in vzdržujejo trajajočo rusko agresivno vojno proti Ukrajini«.
EU je torej uvedla sankcije proti novinarju Chayu Bowesu zaradi »dezinformacij«.
Gre za besedo, ki se v evropski direktivi o digitalnih storitvah pojavlja večkrat – ne da bi bila njena vsebina definirana.
Gre za tako imenovane »brezobalne«, nejasne pojme, ki so se vedno v zgodovini uporabljali za preganjanje kritikov in omejevanje svobode govora.
Kot opozarja nekdanja evropska poslanka Clare Daly, to pomeni, da so mu zamrznili račune in prepovedali potovanja – vse to brez ustreznega pravnega postopka, in sicer zaradi »zločina«, ki ga predstavlja izražanje nezaželenih stališč.
Chay se tako pridružuje novinarjem Huseyinu Dogruju in Alini Lipp ter nekdanjemu polkovniku švicarske vojske Jacquesu Baudu in še nekaterim drugim, vsem Evropejcem, državljanom članic EU, ki so bili sankcionirani zaradi svojih stališč, natančneje zaradi nasprotovanja posredniški vojni v Ukrajini.
By my own count, if one includes these latest sanctions, the EU has now sanctioned 8 European citizens for speech: - 3 German citizens: Alina Lipp, Thomas Röper and Hüseyin Doğru - 3 French citizens: Xavier Moreau, Adrien Bocquet and Sylvain Afoua (aka Egountchi Behanzin) - 1 Lithuanian citizen: Ernest Mackevičius - 1 Irish citizen: Chay Bowes The sanctions include freezing these people's assets and making it a crime for anyone in the EU to pay them, hire them or even lend them a single euro. They also include a travel ban, which leads to some absurd situations: Doğru - based in Germany - was invited by some members of the EU parliament to Brussels to plead his case but he couldn't go due to the travel ban. As one of the MEPs who invited him - and made 40 phone calls to try, unsuccessfully, to get him cleared to come - put it: "It really was like something out of a Kafka novel" (https://t.co/lvF0WLFtCb). And, probably worst of all, all of this was decided without any charge, trial or court ruling - simply as a unilateral decision of government ministers. Yesterday's sanctions, for instance, were decided at the Foreign Affairs Council meeting of EU Foreign Ministers and were simply signed by Kaja Kallas alone on behalf of the Council (https://t.co/XP7zeb9ueZ). Put it all together, and this violates at least half a dozen of what the EU keeps saying are the fundamental values and principles it supposedly fights for: 1) Separation of powers: here we have government ministers - members of the executive branch of their countries - acting as prosecutor, judge and jury 2) Presumption of innocence (Article 48 of the EU’s own Charter of Fundamental Rights): they’re punished without guilt ever being established, and without being given a chance to plead their case before the decision 3) Right to a fair trial (Article 47): there was no trial at all, let alone a fair one 4) Freedom of expression and of the media (Article 11): they were sanctioned - explicitly so - for what they said and published. For instance, in these latest sanctions, Chay Bowes was sanctioned for, among other things, the speech crime of "participat[ing] in the spreading of anti-Western and anti-Ukraine disinformation at the UN Security Council" (https://t.co/XP7zeb9ueZ). Sanctioned in part for a speech at the UN, a forum that exists precisely so that clashing views on international matters can be heard, quite the message to send from the EU... 5) Freedom of movement (Article 45): they're under a travel ban 6) Right to work and to property (Articles 15 and 17): their assets are frozen and nobody may employ or pay them You can think whatever you want about these 8 people. But ask yourself this: even if you are pro-Ukraine, pro-EU, anti-Russia and you view these people as malignant Russian operatives... what is the EU fighting for here, exactly? This is more profound than you may think: we're speaking about the very foundation of modern European civilization, built on the very idea that political power alone cannot decide what is true. I'm not exaggerating. What we’re witnessing is a return to the pre-Enlightenment playbook, when monarchic or religious authorities defined the truth, deviations from it were called heresy, and heretics were excommunicated - cut off from the community, so that no one could trade with them, employ them or help them. In Europe's darkest times, heretics were even famously burned at the stake - like Joan of Arc or Giordano Bruno. It took literal centuries of religious wars and debates, and the likes of Voltaire, Kant and Mill, to replace it with a basic idea: that no single power, however legitimate, gets to be the final judge of what is true, and that you answer for your words only before a court, under laws written via a process separate from the power that does the accusation. You can find countless works of European literature on this very matter. Take Spinoza, excommunicated in 1656 by the Portuguese-Jewish community of Amsterdam, with a decree ordering that "no one should communicate with him" nor "accord him any favor". He went on to write the Theological-Political Treatise, one of the founding texts of the Enlightenment, with an entire chapter arguing that "in a free state every man may think what he likes, and say what he thinks." Or Mill, two centuries later in On Liberty, Chapter 2: "All silencing of discussion is an assumption of infallibility." Or Kafka’s The Trial, the story of a man accused by an authority nobody can quite locate, of something nobody will explain. How is what Europe is presently doing anything other than going back to that very system, under new appellations? The authority: government ministers. The heresy: "disinformation". The excommunication: assets frozen, banned from travelling and nobody may pay them, hire them or lend them a single euro. It’s basically Spinoza’s excommunication decree on EU letterhead, with a bit of Kafka sprinkled in given that the man invited to the European Parliament to contest his punishment couldn’t attend because of the very punishment he wanted to contest. You don’t have to like these 8 people, or even care about them, to see the problem. Heck, this system was developed precisely for the people nobody likes: consensual ideas never needed protecting. No, the real question here is this: do you want Europe to be the heir of Spinoza - or of Voltaire, or of Galileo, or of any of the countless Europeans who suffered or even died for thinking differently - or of their persecutors?
— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) November 17, 2026
Bernard Arnaud je ob tem sestavil svoj seznam sankcioniranih in ob tem zapisal:
»Po mojih izračunih je EU – če upoštevamo te najnovejše sankcije – zaradi izražanja mnenj sankcionirala že 8 evropskih državljanov:
- 3 nemške državljane: Alino Lipp, Thomasa Röperja in Hüseyina Doğruja
- 3 francoske državljane: Xavierja Moreaua, Adriena Bocqueta in Sylvaina Afouo (znanega tudi kot Egountchi Behanzin)
- 1 litovskega državljana: Ernesta Mackevičiusa
- 1 irskega državljana: Chaya Bowesa
Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja teh oseb; poleg tega je za vsakogar v EU kaznivo dejanje, če jim plača, jih zaposli ali jim posodi celo samo en evro.
Vključujejo tudi prepoved potovanja, kar vodi v nekatere absurdne situacije: Doğruja – ki živi v Nemčiji – so nekateri poslanci Evropskega parlamenta povabili v Bruselj, da bi predstavil svoj primer, vendar zaradi prepovedi potovanja ni mogel priti. Kot je dejal eden od evropskih poslancev, ki ga je povabil – in opravil 40 telefonskih klicev v neuspešnem poskusu, da bi mu omogočil prihod –: »Bilo je resnično kot iz kakšnega Kafkovega romana« (https://berliner-zeitung.de/article/eu-sanktionen-im-europaparlament-kri...).
In, kar je verjetno najhuje, vse to je bilo sprejeto brez kakršne koli obtožbe, sojenja ali sodne odločbe – zgolj kot enostranska odločitev vladnih ministrov. O včerajšnjih sankcijah so na primer odločali zunanji ministri EU v okviru Sveta za zunanje zadeve, v imenu Sveta pa jih je podpisala zgolj Kaja Kallas (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L_202602556). Če vse to seštejemo, ugotovimo, da je kršenih vsaj šest temeljnih vrednot in načel, za katere se EU – po lastnih navedbah – zavzema:
1) Delitev oblasti: tu imamo vladne ministre – predstavnike izvršilne veje oblasti v svojih državah –, ki nastopajo v vlogi tožilca, sodnika in porote.
2) Domneva nedolžnosti (48. člen Listine EU o temeljnih pravicah): posamezniki so kaznovani, ne da bi bila dokazana njihova krivda in ne da bi imeli možnost predstaviti svojo plat zgodbe, preden je bila sprejeta odločitev.
3) Pravica do poštenega sojenja (47. člen): do sojenja sploh ni prišlo, kaj šele do poštenega.
4) Svoboda izražanja in svoboda medijev (11. člen): sankcionirani so bili – povsem eksplicitno – zaradi tega, kar so povedali ali objavili. V okviru zadnjih sankcij je bil na primer Chay Bowes sankcioniran med drugim tudi zaradi »zločina« izražanja, in sicer zato, ker je »sodeloval pri širjenju protizahodnih in protiukrajinskih dezinformacij v Varnostnem svetu ZN« (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L_202602556). Sankcioniran je bil (deloma) zaradi govora v ZN – forumu, ki obstaja prav zato, da se lahko slišijo nasprotujoča si stališča o mednarodnih vprašanjih. Kakšno sporočilo torej pošilja EU?
5) Svoboda gibanja (45. člen): zanje velja prepoved potovanja.
6) Pravica do dela in pravica do lastnine (15. in 17. člen): njihovo premoženje je zamrznjeno, nihče pa jih ne sme zaposliti ali jim izplačati sredstev.
O teh osmih ljudeh si lahko mislite, kar želite. Toda vprašajte se: tudi če podpirate Ukrajino in EU, nasprotujete Rusiji in te ljudi dojemate kot škodljive ruske agente ... za kaj se EU v tem primeru pravzaprav bori?
The legal bases for this are Council Decision (CFSP) 2024/2643 and Council Regulation (EU) 2024/2642. They created the so-called "hybrid sanctions" regime - allowing the use of EU sanctions to punish "disinformation." Put plainly, that means extrajudicial punishment for disfavoured speech. No court is involved. There are no charges and no conviction. Evidence is secret. There is no hearing, and no right of defence. People who are sanctioned by the EU have their EU bank accounts frozen, along with any assets. It is illegal to give them money. If they live in the EU, this means that effectively, they cannot work or earn a living. A travel ban is also imposed. Traditionally, in democracies, governments cannot impose severe punishments on citizens without following criminal procedure. They have to find a crime to charge them with, and go before a court. This is what it means to have the rule of law and separation of powers. All of that has always been a pretty important part of being a democracy. But that's gone now and has been since 2024. And it has mostly passed without comment. Journalists reporting on it do not seem interested in the legal basis for which someone engaged in speech - which is also central to press freedom - could be subject to severe punishment by their own government without being charged with a crime. Is @tconnellyRTE going to inquire much further into this? Is the government going to have to explain how any of this is democratic? Probably not. Based on some of the cheerleading, many people are over the moon about all of this, because they don't like Chay Bowes and don't agree with what he says. Again, traditionally, in democracies, you don't have to like someone, or what they say, to agree that they should have rights. Public cheerleading while someone's rights are stripped away is a classic and ugly feature of repressive regimes everywhere. It is a cause for serious reflection that it's happening in Ireland and the EU in 2026.
— Clare Daly (@ClareDalyIRL) November 16, 2026
Zadeva je globlja, kot se morda zdi: govorimo o samih temeljih sodobne evropske civilizacije, ki je zgrajena na ideji, da politična oblast sama po sebi ne more določati, kaj je resnica.
Ne pretiravam. Priča smo vračanju k praksam izpred razsvetljenstva, ko so monarhične ali verske oblasti določale, kaj je resnica; odstopanja od nje so imenovali krivoverstvo, krivoverce pa so izobčili – jih odrezali od skupnosti, tako da z njimi nihče ni smel trgovati, jih zaposliti ali jim pomagati. V najtemnejših obdobjih evropske zgodovine so krivoverce celo sežigali na grmadi – kot na primer Ivano Orleansko ali Giordana Bruna.
Potrebna so bila stoletja verskih vojn in razprav ter misleci, kot so Voltaire, Kant in Mill, da so to ureditev nadomestili z temeljnim načelom: nobena oblast – pa naj bo še tako legitimna – ne sme biti končni razsodnik o tem, kaj je resnica; za svoje besede pa človek odgovarja le pred sodiščem, na podlagi zakonov, sprejetih v postopku, ki je ločen od oblasti, ki vlagajo obtožbe.
O tej temi najdemo nešteto del evropske književnosti. Vzemimo za primer Spinozo, ki ga je leta 1656 izobčila portugalsko-judovska skupnost v Amsterdamu; v odloku je bilo zapisano, da »nihče ne sme občevati z njim« in mu »izkazati nobene naklonjenosti«. Pozneje je napisal *Teološko-politični traktat*, eno temeljnih del razsvetljenstva, v katerem v celotnem poglavju zagovarja stališče, da »lahko v svobodni državi vsakdo misli, kar hoče, in pove, kar misli«. Ali pa Milla, ki dve stoletji pozneje v drugem poglavju dela *O svobodi* zapiše: »Vsako utišanje razprave pomeni domnevo o lastni nezmotljivosti.« Tu je še Kafkov *Proces* – zgodba o človeku, ki ga obtoži oblast, katere nihče ne more natančno določiti, in sicer zaradi nečesa, česar nihče noče pojasniti.
Ali ni to, kar danes počne Evropa, pravzaprav vrnitev k istemu sistemu, le pod drugimi imeni? Oblast: vladni ministri. Krivoverstvo: »dezinformacije«. Izobčenje: zamrznitev premoženja, prepoved potovanja in prepoved, da bi jim kdor koli izplačal kakršna koli sredstva…
V bistvu gre za Spinozovo odločbo o izobčenju na uradnem dopisnem listu EU, začinjeno s kančkom Kafke – saj se možakar, ki je bil povabljen v Evropski parlament, da bi izpodbijal svojo kazen, te obravnave ni mogel udeležiti prav zaradi kazni, ki jo je želel izpodbijati.
Ni vam treba marati teh osmih ljudi, niti vam ni treba gojiti kakršnih koli čustev do njih, da bi spoznali, kje tiči težava. Navsezadnje je bil ta sistem ustvarjen prav za ljudi, ki jih nihče ne mara; ideje, s katerimi se vsi strinjajo, nikoli niso potrebovale zaščite
Ne, pravo vprašanje se glasi: ali želite, da je Evropa naslednica Spinoze – ali Voltaira, Galilea oziroma katerega koli od neštetih Evropejcev, ki so zaradi drugačnega razmišljanja trpeli ali celo umrli – ali pa naslednica njihovih preganjalcev?«
Nekdanja irska poslanka v Evropskem parlamentu Clare Daly, ki je bila znana po ognjevitih nastopih je o tej potezi v odgovor nekaterim, ki jih je sankcioniranje novinarja očitno razveselilo zapisala naslednje:
»Pravni podlagi za to sta Sklep Sveta (SZVP) 2024/2643 in Uredba Sveta (EU) 2024/2642. Z njima je bil vzpostavljen tako imenovani režim »hibridnih sankcij«, ki omogoča uporabo sankcij EU za kaznovanje »dezinformacij«. Preprosto povedano, to pomeni izvensodno kaznovanje zaradi izražanja mnenj, ki niso zaželena.
Pri tem ne sodeluje nobeno sodišče. Ni obtožb in ni obsodb. Dokazi so tajni. Ni obravnave in ni pravice do obrambe. Osebam, za katere EU uvede sankcije, se zamrznejo bančni računi v EU ter vsa druga premoženja. Zagotavljanje denarnih sredstev tem osebam je nezakonito. Če te osebe živijo v EU, to v praksi pomeni, da ne morejo delati ali si zagotoviti preživetja. Prav tako jim je prepovedano potovanje.
V demokracijah vlade tradicionalno ne morejo izrekati strogih kazni državljanom, ne da bi pri tem upoštevale kazenski postopek. Morajo opredeliti kaznivo dejanje, za katerega osebo obtožijo, in zadevo predložiti sodišču.
Prav to pomenita vladavina prava in delitev oblasti. Vse to je bilo od nekdaj ključen element demokracije. Vendar tega od leta 2024 ni več. In vse skupaj je minilo skoraj povsem brez odziva.
Zdi se, da novinarji, ki poročajo o tem, ne kažejo zanimanja za pravno podlago, na podlagi katere je lahko nekdo – zgolj zaradi izražanja mnenj (kar je tudi bistven del svobode tiska) – podvržen strogim kaznim lastne vlade, ne da bi bil obtožen kaznivega dejanja. Ali bo @tconnellyRTE to vprašanje podrobneje raziskal? Bo morala vlada pojasniti, kako je vse to sploh lahko demokratično? Verjetno ne.
Sodeč po navdušenem odobravanju nekaterih, so mnogi nad tem celo navdušeni, saj ne marajo Chaya Bowesa in se ne strinjajo z njegovimi stališči.
Vendar pa v demokracijah tradicionalno velja, da ti nekoga – ali njegovih stališč – ni treba marati, da bi vseeno priznal, da mora ta oseba uživati določene pravice.
The EU cleptocrats who destroy journalists’ lives by putting them on EU sanctions lists are so god damn unprofessional, that they don’t even run the information about these extra-legal measures through a basic grammar check: “the ongoing Russia’s war”. Come on! And these are the people who claim to KNOW that these journalists are doing evil stuff… which by the way (it bears repeating) IS NOT ILLEGAL! Even if these people did what they are accused of, spreading this information is protected by all constitutions in the EU. The Council just defines this as “undesirable” and then levies a foreign policy tool against people, even its own citizens like @BowesChay and @hussedogru. Horrible.
— Pascal Lottaz (@PLottaz) November 16, 2026
Javno navduševanje, medtem ko so nekomu odvzete pravice, je klasična in grda značilnost represivnih režimov, kjerkoli že obstajajo. Dejstvo, da se to leta 2026 dogaja na Irskem in v EU, je razlog za resen razmislek.«
Švicarski profesor Pascal Lotazz, ki poučuje na japonski Univerzi Kyoto pa je ocenil tako:
»EU-kleptokrati, ki uničujejo življenja novinarjev s tem, da jih uvrščajo na sezname sankcij EU, so tako preklemansko neprofesionalni, da niti ne preverijo slovnice v besedilih o teh izvenpravnih ukrepih – denimo v frazi »the ongoing Russia’s war«. Dajte no! In to so ljudje, ki trdijo, da »vedo«, da ti novinarji počnejo zlobne stvari ... kar mimogrede (in to velja ponoviti) NI NEZAKONITO! Tudi če bi ti ljudje dejansko storili to, česar so obtoženi, je širjenje takšnih informacij zaščiteno z vsemi ustavami v EU. Svet EU to preprosto označi za »nezaželeno« in nato proti posameznikom – celo proti lastnim državljanom, kot sta BowesChay in@hussedogru – uporabi zunanjepolitični instrument. Grozljivo.«
Nekdanji britanski poslanec George Galloway pa je zapisal naslednje:
»Chay Bowes je moj prijatelj in prijateljev nikoli ne pustim samih. Tudi jaz se strinjam z njim in všeč mi je, kako to pove. Če ne upoštevamo teh pristranskosti, bi se tako počutil do vas, če bi bili žrtev kengurujevega "sodišča". Učinkovito postal "ne-oseba". To je absurdno avtoritarno in diskreditira EU in njene trditve, da v celoti podpira demokracijo in svobodo.«
Rick Sanchez, voditelj RT- pa je na koncu postavil eno samo preprosto vprašanje:
Chay Bowes is a friend of mine and I never leave my friends alone. I also agree with him, and I like the way he tells it. These biases aside I’d feel this way about you if you were the victim of a Kangaroo “Court”. Effectively made a “Non-Person”. This is absurdly authoritarian and discredits the EU and its claims to support democracy freedom and liberty entirely.
— George Galloway (@georgegalloway) November 16, 2026
»Kako lahko človeku prepoveš jesti zaradi njegovih idej?«
Res je – in to vprašanje se nanaša tudi na slovensko vlado in slovenskega zunanjega ministra.
In slovenske medije - niti enega še vedno nismo odkrili, ki bi tako kot mi kritično ocenil sporne poteze EU!
Poglejte na primer, kako hladno in neprizadeto o tem poroča STA in kratkovidno, nekritično in servilno o sankcijah proti t.i. propagandistom poroča Dnevnik.
Samo pomislite – od tistih časov, ko smo protestirali na Roški, za svobodo četverice, smo danes prišli do točke, ko Janez Janša in njegov minister za zunanje zadeve dajo svoj glas za to, da nekemu človeku zato, ker se ne strinjajo z njegovim razmišljanjem odvzamejo vsa sredstva za življenje in mu prepovejo gibanje.
V zaporu na Roški je imel Janša vsaj redne obroke.
Vemo, da je pojedel čufte, sladoled in češnje pa mu je prinašal kar šef KOS-a Aleksandar Vasiljević.
Kupovati hrano za Chaya Bowesa v EU pa je strogo prepovedano!
In to brez sodbe in sodišča, ki so ga obtoženi v »primeru četverice«, kakršnokoli je pač bilo (vojaško, s sojenjem v tuem jeziku) vsaj videli.
V tem primeru pa EU, ki se razglaša za vrhunec svetovne civilizacije, standardov in vrednot, obsoja na posameznike na zaprtih sestankih, brez možnosti obrambe »obtoženih«, po kratkem postopku, izvršitev kazni pa je takojšnja.
