REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

»Kako lahko človeku prepoveš jesti zaradi njegovih idej?«EU znova poteptala šest temeljnih evropskih vrednot!

»Kako lahko človeku prepoveš jesti zaradi njegovih idej?«EU znova poteptala šest temeljnih evropskih vrednot!RT - cenzura

Svet EU je pravkar sankcioniral tudi znanega irskega novinarja Chaya Bowesa.

Glas za to je prispeval tudi slovenski zunanji minister Tone Kajzer.

Pri tem ni ravnal nič drugače kot njegova predhodnica Tanja Fajon, ki je svojo ročico dvignila za sankcioniranje švicarskega polkovnika Jacquesa Bauda.

Ti ukrepi so sprejeti brz kakršnegakoli sodnega nadzora, brez možnosti obrambe in možnosti pritožbe.

Svet EU je pravkar sankcioniral tudi znanega irskega novinarja Chaya Bowesa. Glas za to je prispeval tudi slovenski zunanji minister Tone Kajzer.  EU, ki se razglaša za vrhunec svetove civilizacije, standardov in vrednot, obsoja na posameznike na zaprtih sestankih, brez možnosti obrambe »obtoženih«, po kratkem postopku, izvršitev kazni pa je takojšnja.

To pomeni da so mu – čeprav državljanu EU – onemogočena potovanja, da so zamrznjeni vsi njegovi računi in dostop do vse njegove imovine.

Države članice so v izjavi navedle, da je Chay Bowes, ki dela za ruski medij RT, »sodeloval pri manipulaciji z informacijami in širjenju narativov, ki legitimizirajo in vzdržujejo trajajočo rusko agresivno vojno proti Ukrajini«.

EU je torej uvedla sankcije proti novinarju Chayu Bowesu zaradi »dezinformacij«.

Gre za besedo, ki se v evropski direktivi o digitalnih storitvah pojavlja večkrat – ne da bi bila njena vsebina definirana.

Gre za tako imenovane »brezobalne«, nejasne pojme, ki so se vedno v zgodovini uporabljali za preganjanje kritikov in omejevanje svobode govora.

Kot opozarja nekdanja evropska poslanka Clare Daly, to pomeni, da so mu zamrznili račune in prepovedali potovanja – vse to brez ustreznega pravnega postopka, in sicer zaradi »zločina«, ki ga predstavlja izražanje nezaželenih stališč.

Chay se tako pridružuje novinarjem Huseyinu Dogruju in Alini Lipp ter nekdanjemu polkovniku švicarske vojske Jacquesu Baudu in še nekaterim drugim, vsem Evropejcem, državljanom članic EU, ki so bili sankcionirani zaradi svojih stališč, natančneje zaradi nasprotovanja posredniški vojni v Ukrajini.

Bernard Arnaud je ob tem sestavil svoj seznam sankcioniranih in ob tem zapisal:

»Po mojih izračunih je EU – če upoštevamo te najnovejše sankcije – zaradi izražanja mnenj sankcionirala že 8 evropskih državljanov:

- 3 nemške državljane: Alino Lipp, Thomasa Röperja in Hüseyina Doğruja

- 3 francoske državljane: Xavierja Moreaua, Adriena Bocqueta in Sylvaina Afouo (znanega tudi kot Egountchi Behanzin)

- 1 litovskega državljana: Ernesta Mackevičiusa

- 1 irskega državljana: Chaya Bowesa

Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja teh oseb; poleg tega je za vsakogar v EU kaznivo dejanje, če jim plača, jih zaposli ali jim posodi celo samo en evro.

Vključujejo tudi prepoved potovanja, kar vodi v nekatere absurdne situacije: Doğruja – ki živi v Nemčiji – so nekateri poslanci Evropskega parlamenta povabili v Bruselj, da bi predstavil svoj primer, vendar zaradi prepovedi potovanja ni mogel priti. Kot je dejal eden od evropskih poslancev, ki ga je povabil – in opravil 40 telefonskih klicev v neuspešnem poskusu, da bi mu omogočil prihod –: »Bilo je resnično kot iz kakšnega Kafkovega romana« (https://berliner-zeitung.de/article/eu-sanktionen-im-europaparlament-kri...).

Tu je še Kafkov *Proces* – zgodba o človeku, ki ga obtoži oblast, katere nihče ne more natančno določiti, in sicer zaradi nečesa, česar nihče noče pojasniti.

In, kar je verjetno najhuje, vse to je bilo sprejeto brez kakršne koli obtožbe, sojenja ali sodne odločbe – zgolj kot enostranska odločitev vladnih ministrov. O včerajšnjih sankcijah so na primer odločali zunanji ministri EU v okviru Sveta za zunanje zadeve, v imenu Sveta pa jih je podpisala zgolj Kaja Kallas (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L_202602556). Če vse to seštejemo, ugotovimo, da je kršenih vsaj šest temeljnih vrednot in načel, za katere se EU – po lastnih navedbah – zavzema:

1) Delitev oblasti: tu imamo vladne ministre – predstavnike izvršilne veje oblasti v svojih državah –, ki nastopajo v vlogi tožilca, sodnika in porote.

2) Domneva nedolžnosti (48. člen Listine EU o temeljnih pravicah): posamezniki so kaznovani, ne da bi bila dokazana njihova krivda in ne da bi imeli možnost predstaviti svojo plat zgodbe, preden je bila sprejeta odločitev.

3) Pravica do poštenega sojenja (47. člen): do sojenja sploh ni prišlo, kaj šele do poštenega.

4) Svoboda izražanja in svoboda medijev (11. člen): sankcionirani so bili – povsem eksplicitno – zaradi tega, kar so povedali ali objavili. V okviru zadnjih sankcij je bil na primer Chay Bowes sankcioniran med drugim tudi zaradi »zločina« izražanja, in sicer zato, ker je »sodeloval pri širjenju protizahodnih in protiukrajinskih dezinformacij v Varnostnem svetu ZN« (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L_202602556). Sankcioniran je bil (deloma) zaradi govora v ZN – forumu, ki obstaja prav zato, da se lahko slišijo nasprotujoča si stališča o mednarodnih vprašanjih. Kakšno sporočilo torej pošilja EU?

5) Svoboda gibanja (45. člen): zanje velja prepoved potovanja.

6) Pravica do dela in pravica do lastnine (15. in 17. člen): njihovo premoženje je zamrznjeno, nihče pa jih ne sme zaposliti ali jim izplačati sredstev.

Ukrajinska - cenzura
Clare Daily: "V demokracijah vlade tradicionalno ne morejo izrekati strogih kazni državljanom, ne da bi pri tem upoštevale kazenski postopek. Morajo opredeliti kaznivo dejanje, za katerega osebo obtožijo, in zadevo predložiti sodišču. Prav to pomenita vladavina prava in delitev oblasti. Vse to je bilo od nekdaj ključen element demokracije. Vendar tega od leta 2024 ni več. In vse skupaj je minilo skoraj povsem brez odziva."

O teh osmih ljudeh si lahko mislite, kar želite. Toda vprašajte se: tudi če podpirate Ukrajino in EU, nasprotujete Rusiji in te ljudi dojemate kot škodljive ruske agente ... za kaj se EU v tem primeru pravzaprav bori?

Zadeva je globlja, kot se morda zdi: govorimo o samih temeljih sodobne evropske civilizacije, ki je zgrajena na ideji, da politična oblast sama po sebi ne more določati, kaj je resnica.

Ne pretiravam. Priča smo vračanju k praksam izpred razsvetljenstva, ko so monarhične ali verske oblasti določale, kaj je resnica; odstopanja od nje so imenovali krivoverstvo, krivoverce pa so izobčili – jih odrezali od skupnosti, tako da z njimi nihče ni smel trgovati, jih zaposliti ali jim pomagati. V najtemnejših obdobjih evropske zgodovine so krivoverce celo sežigali na grmadi – kot na primer Ivano Orleansko ali Giordana Bruna.

Priča smo vračanju k praksam izpred razsvetljenstva, ko so monarhične ali verske oblasti določale, kaj je resnica; odstopanja od nje so imenovali krivoverstvo, krivoverce pa so izobčili – jih odrezali od skupnosti, tako da z njimi nihče ni smel trgovati, jih zaposliti ali jim pomagati. V najtemnejših obdobjih evropske zgodovine so krivoverce celo sežigali na grmadi – kot na primer Ivano Orleansko ali Giordana Bruna.

Potrebna so bila stoletja verskih vojn in razprav ter misleci, kot so Voltaire, Kant in Mill, da so to ureditev nadomestili z temeljnim načelom: nobena oblast – pa naj bo še tako legitimna – ne sme biti končni razsodnik o tem, kaj je resnica; za svoje besede pa človek odgovarja le pred sodiščem, na podlagi zakonov, sprejetih v postopku, ki je ločen od oblasti, ki vlagajo obtožbe.

O tej temi najdemo nešteto del evropske književnosti. Vzemimo za primer Spinozo, ki ga je leta 1656 izobčila portugalsko-judovska skupnost v Amsterdamu; v odloku je bilo zapisano, da »nihče ne sme občevati z njim« in mu »izkazati nobene naklonjenosti«. Pozneje je napisal *Teološko-politični traktat*, eno temeljnih del razsvetljenstva, v katerem v celotnem poglavju zagovarja stališče, da »lahko v svobodni državi vsakdo misli, kar hoče, in pove, kar misli«. Ali pa Milla, ki dve stoletji pozneje v drugem poglavju dela *O svobodi* zapiše: »Vsako utišanje razprave pomeni domnevo o lastni nezmotljivosti.« Tu je še Kafkov *Proces* – zgodba o človeku, ki ga obtoži oblast, katere nihče ne more natančno določiti, in sicer zaradi nečesa, česar nihče noče pojasniti.

Ali ni to, kar danes počne Evropa, pravzaprav vrnitev k istemu sistemu, le pod drugimi imeni? Oblast: vladni ministri. Krivoverstvo: »dezinformacije«. Izobčenje: zamrznitev premoženja, prepoved potovanja in prepoved, da bi jim kdor koli izplačal kakršna koli sredstva…

V bistvu gre za Spinozovo odločbo o izobčenju na uradnem dopisnem listu EU, začinjeno s kančkom Kafke – saj se možakar, ki je bil povabljen v Evropski parlament, da bi izpodbijal svojo kazen, te obravnave ni mogel udeležiti prav zaradi kazni, ki jo je želel izpodbijati.

Ni vam treba marati teh osmih ljudi, niti vam ni treba gojiti kakršnih koli čustev do njih, da bi spoznali, kje tiči težava. Navsezadnje je bil ta sistem ustvarjen prav za ljudi, ki jih nihče ne mara; ideje, s katerimi se vsi strinjajo, nikoli niso potrebovale zaščite

Ne, pravo vprašanje se glasi: ali želite, da je Evropa naslednica Spinoze – ali Voltaira, Galilea oziroma katerega koli od neštetih Evropejcev, ki so zaradi drugačnega razmišljanja trpeli ali celo umrli – ali pa naslednica njihovih preganjalcev?«

Clare Daily - vedno na pravi strani
Clare Daily - vedno na pravi strani Vir: Telegram

Nekdanja irska poslanka v Evropskem parlamentu Clare Daly, ki je bila znana po ognjevitih nastopih je o tej potezi v odgovor nekaterim, ki jih je sankcioniranje novinarja očitno razveselilo zapisala naslednje:

»Pravni podlagi za to sta Sklep Sveta (SZVP) 2024/2643 in Uredba Sveta (EU) 2024/2642. Z njima je bil vzpostavljen tako imenovani režim »hibridnih sankcij«, ki omogoča uporabo sankcij EU za kaznovanje »dezinformacij«. Preprosto povedano, to pomeni izvensodno kaznovanje zaradi izražanja mnenj, ki niso zaželena.

Pri tem ne sodeluje nobeno sodišče. Ni obtožb in ni obsodb. Dokazi so tajni. Ni obravnave in ni pravice do obrambe. Osebam, za katere EU uvede sankcije, se zamrznejo bančni računi v EU ter vsa druga premoženja. Zagotavljanje denarnih sredstev tem osebam je nezakonito. Če te osebe živijo v EU, to v praksi pomeni, da ne morejo delati ali si zagotoviti preživetja. Prav tako jim je prepovedano potovanje.

Pri tem ne sodeluje nobeno sodišče. Ni obtožb in ni obsodb. Dokazi so tajni. Ni obravnave in ni pravice do obrambe. Osebam, za katere EU uvede sankcije, se zamrznejo bančni računi v EU ter vsa druga premoženja. Zagotavljanje denarnih sredstev tem osebam je nezakonito. Če te osebe živijo v EU, to v praksi pomeni, da ne morejo delati ali si zagotoviti preživetja. Prav tako jim je prepovedano potovanje.

V demokracijah vlade tradicionalno ne morejo izrekati strogih kazni državljanom, ne da bi pri tem upoštevale kazenski postopek. Morajo opredeliti kaznivo dejanje, za katerega osebo obtožijo, in zadevo predložiti sodišču.

Prav to pomenita vladavina prava in delitev oblasti. Vse to je bilo od nekdaj ključen element demokracije. Vendar tega od leta 2024 ni več. In vse skupaj je minilo skoraj povsem brez odziva.

Zdi se, da novinarji, ki poročajo o tem, ne kažejo zanimanja za pravno podlago, na podlagi katere je lahko nekdo – zgolj zaradi izražanja mnenj (kar je tudi bistven del svobode tiska) – podvržen strogim kaznim lastne vlade, ne da bi bil obtožen kaznivega dejanja. Ali bo @tconnellyRTE to vprašanje podrobneje raziskal? Bo morala vlada pojasniti, kako je vse to sploh lahko demokratično? Verjetno ne.

Sodeč po navdušenem odobravanju nekaterih, so mnogi nad tem celo navdušeni, saj ne marajo Chaya Bowesa in se ne strinjajo z njegovimi stališči.

Vendar pa v demokracijah tradicionalno velja, da ti nekoga – ali njegovih stališč – ni treba marati, da bi vseeno priznal, da mora ta oseba uživati ​​določene pravice.

Javno navduševanje, medtem ko so nekomu odvzete pravice, je klasična in grda značilnost represivnih režimov, kjerkoli že obstajajo. Dejstvo, da se to leta 2026 dogaja na Irskem in v EU, je razlog za resen razmislek.«

Švicarski profesor Pascal Lotazz, ki poučuje na japonski Univerzi Kyoto pa je ocenil tako:

»EU-kleptokrati, ki uničujejo življenja novinarjev s tem, da jih uvrščajo na sezname sankcij EU, so tako preklemansko neprofesionalni, da niti ne preverijo slovnice v besedilih o teh izvenpravnih ukrepih – denimo v frazi »the ongoing Russia’s war«. Dajte no! In to so ljudje, ki trdijo, da »vedo«, da ti novinarji počnejo zlobne stvari ... kar mimogrede (in to velja ponoviti) NI NEZAKONITO! Tudi če bi ti ljudje dejansko storili to, česar so obtoženi, je širjenje takšnih informacij zaščiteno z vsemi ustavami v EU. Svet EU to preprosto označi za »nezaželeno« in nato proti posameznikom – celo proti lastnim državljanom, kot sta BowesChay in@hussedogru – uporabi zunanjepolitični instrument. Grozljivo.«

Nekdanji britanski poslanec George Galloway pa je zapisal naslednje:

»Chay Bowes je moj prijatelj in prijateljev nikoli ne pustim samih. Tudi jaz se strinjam z njim in všeč mi je, kako to pove. Če ne upoštevamo teh pristranskosti, bi se tako počutil do vas, če bi bili žrtev kengurujevega "sodišča". Učinkovito postal "ne-oseba". To je absurdno avtoritarno in diskreditira EU in njene trditve, da v celoti podpira demokracijo in svobodo.«

Rick Sanchez, voditelj RT- pa je na koncu postavil eno samo preprosto vprašanje:

»Kako lahko človeku prepoveš jesti zaradi njegovih idej?«

Res je – in to vprašanje se nanaša tudi na slovensko vlado in slovenskega zunanjega ministra.

In slovenske medije - niti enega še vedno nismo odkrili, ki bi tako kot mi kritično ocenil sporne poteze EU!

Poglejte na primer, kako hladno in neprizadeto o tem poroča STA in kratkovidno, nekritično in servilno o sankcijah proti t.i. propagandistom poroča Dnevnik.

Samo pomislite – od tistih časov, ko smo protestirali na Roški, za svobodo četverice, smo danes prišli do točke, ko Janez Janša in njegov minister za zunanje zadeve dajo svoj glas za to, da nekemu človeku zato, ker se ne strinjajo z njegovim razmišljanjem odvzamejo vsa sredstva za življenje in mu prepovejo gibanje.

V zaporu na Roški je imel Janša vsaj redne obroke.

Vemo, da je pojedel čufte, sladoled in češnje pa mu je prinašal kar šef KOS-a Aleksandar Vasiljević.

Kupovati hrano za Chaya Bowesa v EU pa je strogo prepovedano!

David Tasić in JBTZ
V zaporu na Roški je imel Janez Janša vsaj redne obroke. Vemo da je pojedel čufte, sladoled in češnje pa mu je prinašal šef KOS-a Aleksandar Vasiljević. Kupovati hrano za Chaya Bowesa v EU pa je strogo prepovedano! Vir: Tone Stojko

In to brez sodbe in sodišča, ki so ga obtoženi v »primeru četverice«, kakršnokoli je pač bilo (vojaško, s sojenjem v tuem jeziku) vsaj videli.

V tem primeru pa EU, ki se razglaša za vrhunec svetovne civilizacije, standardov in vrednot, obsoja na posameznike na zaprtih sestankih, brez možnosti obrambe »obtoženih«, po kratkem postopku, izvršitev kazni pa je takojšnja.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek