REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Draga šola: Vojaška ladja je streljala na civilno, se zaletela vanjo in - potopila

Draga šola: Vojaška ladja je streljala na civilno, se zaletela vanjo in - potopilaTrk venezuelske vojaške in portugalske civilne ladje

Prejšnji teden se je v Karibskem morju zgodil nenavaden incident.

Okoli 8500 ton težka in 122 metrov dolga križarka RCGS Resolute, ki je v lasti nemškega podjetja in pluje pod portugalsko zastavo se je po mnenju venezuelskega patruljnega čolna znašla v vodah Venezuele blizu otoka La Tortuga.

Venezuelska ladja je zahtevala, da Resolute spremeni smer, kapitan ladje pa je trdil, da se nahaja v mednarodnih vodah.

Vojaška ladja se je zaletela v kljun neoborožene civilne križarke, da bi jo usmerila globje v svoje ozemeljske vode in prisilila k pristanku na obali Venezuele.

Nato se je venezuelski patruljni čoln odločil za bolj ostro taktiko.

Najprej so proti križarki streljali, nato pa se je poveljnik patruljne ladje odločil, da se zaleti v Resolute in tako križarko prisili v spremembo smeri ...

Vojaška ladja se je zaletela v kljun neoborožene civilne križarke, da bi jo usmerila globje v svoje ozemeljske vode in prisilila k pristanku na obali Venezuele.

Naiguata - venezuelska vojaška ladja

Ta taktika je bila zelo podobna tisti, ki jo v spornih vodah Južnega kitajskega morja uporabljajo kitajske ladje.

Kitajska se je na podoben način lotila tudi japonskih ladij pred otočjem Senkaku leta 2010.

Toda Venezuelce je čakalo presenečenje: Resolute ni bila povsem »navadna« križarka, pač pa je to v resnici okrepljena ladja, opremljena za plovbo skozi arktična prostranstva.

Zna torej lomiti in odrivati tudi led, in to so na svoji koži na nekoliko težji način spoznali tudi venezuelski pomorski graničarji.

Resolute ni bila povsem 'navadna' križarka, pač pa je to v resnici okrepljena ladja, opremljena za plovbo skozi arktična prostranstva.

Premec venezuelske patruljne ladje GC-23 z imenom Naiguatá se je ob bližnjem srečanju s križarko povsem sploščil in utrpel velike poškodbe.

V čoln je pričela vdirati voda.

Posadko so rešili, venezuelska patruljna ladja pa je končala na dnu morja.

Križarki pa ni bilo nič hudega – imela je nekoliko opraskano barvo in nič drugega.

Venezuelske oblasti sedaj grozijo s tožbo, toda malo verjetno je, da bodo s tem uspešne. 

Ameriški časnik National Interest ob tem trdi, da je to tudi dobra »lekcija za ameriško mornarico« in da ta lekcija v kratkem pomeni, da »oklepi delujejo.«

Resolute - križarka

Če bodo torej ZDA želele v prihodnje še izvajati operacije »svobode plovbe« v morju, ki ga Kitajska smatra za svojega, bodo po oceni National Interesta v ZDA morali tudi po vzoru na kitajske ladje pričeti graditi ladje, ki bodo »lahko utrpele udarec in plule naprej,« piše Salvatore Babones.

Močno oklepljene bojne ladje so svoj vrhunec in zaton doživele v času druge svetovne vojne.

Od tedaj je bilo videti, da so stvar preteklosti.

Toda sedaj strokovnjaki opozarjajo, da bo »potrebno vrniti bojne ladje« - če ne tako velike, kot so bile nekoč, potem vsaj »žepne.«

Le tako bi lahko preprečili podobne scenarije, saj bi se v trku ameriških in kitajskih ladij lahko hitro zgodilo, da bi ameriške končale na dnu morja.

Kitajska namreč že dolga leta izdeluje ladje, ki so dobro oklepljene in lahko brez držav vzdržijo tudi »prerivanje« v morju.

Yamato
Največja na svetu: japonska bojna ladja Yamato, s 460-milimetrskimi topovi je odšla na zadnjo, samomorilsko misijo, v boj proti silam ZDA 7. aprila leta 1945.

Vse skupaj bi lahko bila dobra lekcija tudi za Slovenijo.

V Piranskem zalivu je po slovenskem debaklu proti Hrvaški na Sodišču EU sicer nenavadno zatišje in uradni Zagreb očitno upa, da bo z bolj desno vlado v Ljubljani uspel doseči dogovor, ki bi bil za Hrvaško bolj ugoden kot je bila za južno sosedo sodba Arbitražnega sodišča, ki je sicer ne priznavajo.

Vse skupaj bi lahko bila dobra lekcija tudi za Slovenijo. Tam, kjer je pravna situacija nejasna, namreč o tem, kdo ima prav, odloča debelina oklepa.

Toda če se bodo zadeve znova zaostrile, bi bilo zelo dobro, če bi tudi Slovenija imela na razpolago kakšen vsaj nekoliko bolj vzdržljiv policijski čoln ali bolje oklepljeno patruljno ladjo, ne pa tiste lupinice, ali celo gumenjake, s katerimi se slovenski policisti običajno pripeljejo do veliko večjih hrvaških plovil.

Tam, kjer je pravna situacija nejasna, namreč o tem, kdo ima prav, odloča debelina oklepa.

Venezuelski mornarji so to že izkusili na svoji koži.

Delite članek